Barbara Zobec in Jan Zobec | (foto: ARO)
Nižja kot je splošna kultura, strožji morajo biti ukrepi
Slovenija Alen Salihović
So ukrepi, ki jih sprejema vlada za omejitev širjenja novega koronavirusa prehudi in kakšno sporočilo lahko izluščimo po volitvah v ZDA? To sta zgolj dve vprašanji, ki smo ju zastavili vrhovni sodnici Barbari Zobec in vrhovnemu sodniku Janu Zobcu v tokratni oddaji Spoznanje več, predsodek manj.
Ukrepe, ki jih je sprejela vlada na predlog stroke za omejevanje širjenja novega koronavirusa je potrebno spoštovati. Po besedah Zobčeve so lahko omejevalni ukrepi svetovani ali pravno zavezujoči. »Kjer je splošna kultura na visoki ravni, kot je to na primer na Japonskem ali v Skandinaviji, so dovolj svetovalni ukrepi, nasveti, kako naj ljudje ravnajo, da se virus na širi. Saj veste izogibanje stikom, higiena, nošnja mask in spoštovanje medosebne razdalje. Če se kritična masa ljudi tega zaveda in v skladu s tem ravna, potem ni potrebe po predpisih, ki so, priznam, v marsikateri situaciji lahko tudi togi,« je povedala sogovornica. A ob tem dodala, da kjer splošna raven kulture ni takšna, da bi večini ljudi lahko zaupali, da bodo ravnali obzirno in odgovorno, potem jih je treba k temu prisiliti. »In nižja kot je splošna kultura, strožji morajo biti ukrepi, oziroma strožje se morajo izvajati. Če nekateri ne razumejo, da je treba v vrsti pred blagajno spoštovati dvometrsko razdaljo in da zato, ker rinejo v tistega pred njimi ne bodo nič prej na vrsti, potem je treba zagotoviti prisilo od zunaj. Če nekateri ne razumejo smisla ukrepov, če so brezbrižni ali celo brezobzirni do drugih, če nimajo v sebi kulture spoštovanja do bližnjega, potem jih je treba prisiliti, da bodo ravnali tako, kot je v teh časih treba. Na način, ki ga razumejo. Pritisniti je treba na druge registre, na registre, ki jih občutijo, to pa je denar, torej pritisniti je treba na registre denarnega prikrajšanja, ki ga pomeni plačilo globe. To razume vsak,« je bila jasna Zobčeva.
Na vprašanje koga poslušati pri sprejemanju tovrstnih ukrepov pa je Zobec dejal, da najprej zdravo pamet oziroma razum, ki ga utelešajo strokovnjaki medicinskih ved ter, da je potrebno poslušati svojo vest. »Ta vest pa narekuje skrb za druge in s tem povratno tudi zase. Nekateri protestirajo, da se jim odvzema svoboda in da ukrepe občutijo kot represijo, diktaturo. Lahko, da tako čutijo. Vendar je življenje v človeški družbi omejeno, omejeno je s svobodo drugih. Zato smo ljudje do drugih obzirni, uvidevni, sočutni in solidarni in tudi drugi so do nas, do mene taki. To so etični ali če hočete kategorični imperativi, ki jih narekuje vest,« je povedal. Zobec je prepričan, da velika večina v ukrepih, kot sta nošnja maske in spoštovanje osebne razdalje, ne vidi kratenja svobode. Verjamemo, da s temi ukrepi varujejo druge, najbolj najšibkejše, ranljive, ljudi, ki že tako trpijo za določenimi boleznimi in starejše, se pravi tiste za katere bi bila lahko okužba smrtonosna. »Saj veste, če si sposodim tukaj na vulgaren način filozofa Immanuela Kanta iz Kritike praktičnega uma: Moralni zakon v meni in zvezdnato nebo nad menoj. Tisti, ki moralnega zakona v sebi nimajo, niso svobodni in zato vse omejitvene ukrepe doživljajo kot kratenje svoje svobode. Če ni moralnega zakona v tebi potem seveda ni zvezdnatega neba nad tabo. Nisi svoboden. Ne, nad tabo je potem namesto zvezdnatega neba pendrek. Oprostite grobemu izrazu. In ta pendrek te bo udaril po žepu. Ti bodo potem ravnali v skladu z varnostnimi ukrepi samo zaradi strahu pred pravnimi sankcijami. Zato seveda ukrepe občutijo kot represijo, diktaturo in se jim upirajo,« je bila jasen vrhovni sodnik Zobec, ki je tudi ostri zavrnil govorjenje o uvedbi policijske ure med 21. in 6. uro. Ta termin je po njegovih besedah neustrezen in nekorekten.
Glede volitev predsednika v ZDA pa sta dejala, da gre za zelo zanimivo zgodbo. Volitve, na katerih sta se pomerila aktualni predsednik republikanec Donald Trump in demokrat Joseph Biden so za nami, senc na njih pa je veliko. Prav zato vrhovni sodnik Jan Zobec opozarja, da je potrebno počakati na odločitve sodnikov glede tožb na sodiščih: »Kaj te tožbe pomenijo, veliko jih je, bomo šele videli. Vsi vodilni mainstream mediji v ZDA, The Washington Post, The New York Times, Reuters, Associated Press, CNN že dolgo v en glas poudarjajo, da so te tožbe neutemeljene, da so brez podlage, da niso podprte z dokazi, ampak nedavno je Kayleigh McEnany za Fox News pojasnjevala številne nepravilnosti na voliščih." Kaj bodo vse te tožbe prinesle je danes po besedah Zobca težko sklepati, vseeno pa: »Verjamem v vladavino prava v ZDA, kar pomeni, da bodo spori in s tem predsedniške volitve dokončno odločene na sodišču in da bosta integriteta volitev in demokracija zavarovana.«
V ZDA smo tožbam na sodiščih glede rezultatov volitev bili priča že večkrat, a kot poudarja vrhovna sodnica Zobčeva smo tokrat priča nekoliko drugačni zgodbi, v kateri pa so ključno vlogo odigrali mediji: »Če upoštevamo, da so mediji celotno kampanjo, ki se je začela že zelo zgodaj, pravzaprav je trajala celoten Trumpov mandat, zaznamovali z izrazito nenaklonjenostjo sedanjemu predsedniku. Ne vem, če je bil v zgodovini ZDA kateri od predsednikov deležen tako ostrih in kontinuiranih medijskih napadov ter diskvalifikacij.«
Sogovornica je priznala, da je Trump s svojimi dejanji, predvsem pa komuniciranjem deloval precej arogantno in robato, vendar opozarja, da mesece oziroma leta orkestriranega napadanja ene politične opcije lahko ogrozi demokracijo. »In spet smo pri protislovju, da smo v imenu varstva manjših, migrantov, priseljencev in liberalnih vrednot, zlasti problem splava in evtanazije, pripravljeni diskvalificirati in zatreti in to grobo zatreti vse tiste, ki mislijo drugače,« je povedala.
