Kaj sploh je pozitivna energija?

Globine | 05.11.2020, 14:07 Rok Mihevc

Pozitivna energija je pojem, ki se je dobro zasidral v naš jezik. Vsak si malce po svoje predstavlja kaj je to, predvsem pa je pomembno, od kod je prišel ta izraz. Gre za vprašanje, ki ga je poslušalka naslovila na oddajo »Globine«, v kateri smo gostili p. Damjana Ristića.

Vprašanje poslušalke:

"Ne vem, kaj je pozitivna energija, energija je fizikalni pojem. Lahko jo merimo, energijo poimenujemo, zvoka, svetloba je energija. Kako pa poimenujemo pozitivno energijo? Če bi hotela kaj dobrega povedati o kom, ne bi rekla, da izžareva pozitivno energijo. A ni lepše, če človeka opišemo podobno: »Nekateri ljudje izžarevajo nekaj posebnega, so živahni, prijazni, prevzema jih toliko veselja, da ob njih nagonsko začutiš, kako dobro ti denejo, ko vstopijo v sobo, se zdi, kot da je ves prostor preplavila svetloba.«"

Moč, sila, naboj?

Pozitivna energija nekoga je to, da me ob človeku obdajajo topli in lepi občutku, je uvodoma povedal p. Damjan Ristić. A ni samo to. »Energija je seveda fizikalni pojem, je sila. Beseda izhaja iz grščine, govori pa o moči, gre za silo in tudi naboj. V Novi zavezi se beseda »energija«, v grščini, uporablja 12-krat v različnih besedilih. Kot duhovna moč. Sam izraz, svetopisemsko gledano, je zelo pester, ni enosmeren in ni vezan na fiziko. Večina ljudi danes razmišlja kot da se nekaj zgodi, kot učinek. Če ima nekdo pozitivno energijo, je pozitiven na okolico.«

Prisluhnite posnetku celotne oddaje Globine

Najti zna dobre in vzpodbudne misli

Zakaj je tako? »Recimo, da je dobre volje, da je vesel kristjan, da zna najti dobre in vzpodbudne misli in v prostor ne prinese negativne energije.« Ristić se je ob  tem vprašal, kako primeren je ta izraz v našem jeziku. »Mislim pa, da je ta beseda »pozitivna energija«, ali »negativna energija«, ali »vibracija« lahko problematična, ker lahko prihajajo iz kakšne druge duhovnosti in da se na ta način vlečejo tudi v krščanski svet. Ne bi se pa odpovedal besedi, ki je po sebi popolnoma nevtralna, nima nekaj negativnega ali zlobnega v sebi. Da pa prenesemo nekaj na osebo, je pa nekaj zelo običajnega. Gre za prilastek, ki ga nekomu podarimo, ni nekaj neobičajnega.«

Ristić je razmišljal tudi o tem, kaj bi še lahko bilo kaj takšnega problematičnega. V sodobnem času npr. simbol mavrice. »Prva stvar, na katero danes pomislimo je na LGBT skupnost. Ta skupnost ima pravico uporabiti mavrico za svoj simbol, verjetno predstavlja različne barve, ki skupaj živijo, neko slogo. Narobe pa bi bilo, da je to LGBT simbol. Vemo, da je to star judovski in krščanski simbol, ki govori o Božji obljubi, premirju in novem stvarjenju. A zaradi tega, ker mavrico uporablja nekdo drug, še ne pomeni, da jo moramo mi nehati.«

Preberite še:

Ali je Slovenec lahko vesel kristjan?