Zaščititi moramo že otroško zibelko in kahlico

Slovenija | 12.11.2020, 07:26 Rok Mihevc

Svetovni dan boja proti odvisnosti nas vabi, da še posebej v času pandemije, ko se zaradi mnogih stisk zasvojenosti poglabljajo, razmislimo, kako v ospredje postaviti človeka in odnose. O tem je za naš radio spregovoril vodja centra za zdravljenje odvisnosti v Novi gorici terapevt Miha Kramli.

Umirjenost zagotavljajo dobri in urejeni odnosi

"Gre za spremenjen čas in je samo uvod v velike spremembe. Na nevropsihološkem nivoju je zadeva taka, da če imamo urejene družinske odnose, takrat naši možgani prebujajo voljo do življenja, ustvarjalnosti, stvarnosti. Dobri in urejeni odnosi zagotavljajo umirjenost. Če je stalna kriza v družinskih odnosih, potem lahko člani iščejo varnost in dobro počutje v kajenju marihuane, pretiranih socialnih omrežjih, igricah, stavah..."

To, kar smo pred letom doživljali v enem mesecu, to danes doživljamo v enem dnevu.

"Starši tu lahko ogromno naredimo. Ko pridejo ta težka obdobja izolacije, bo marsikdo zaradi prehude natrpane zastrupljene atmosfere še globlje zapadel v neko omamo, odmik, zasvojenost, kot tisti, ki ima dobre družinske odnose. To, kar smo pred letom doživljali v enem mesecu, to danes doživljamo v enem dnevu. Toliko teh klicev k pomoči je. Zasvojenost v tem obdobju je zelo izrazita."

"Ko je otroku dolgčas, starši takoj ponujamo rešitve za njih, od PlayStationa, tablice, telefončka, samo da je v stalni aktivnosti. Otrok bo v nekaj sekundah, ko se bo naveličal Youtuba ali določenih socialnih omrežjih, prešel na drug program, ki ga bo za nekaj časa pomiril, nato bo šel na tretjega in tako naprej. Kaj se zgodi? Ko on spreminja programe, dobiva v sebi sliko, da je možno svojo čustveno stanje v trenutku spremeniti. To je možno v virtualnem svetu, v realnem pa to ne. Imamo vedno več otrok, ki imajo občutek, da lahko svoje čustveno stanje oblikujejo v sekundi. Ampak v realnem življenju ne moreš programa človeka obveznosti zamenjati v sekundi, moraš vztrajati."

Časovna in prostorska omejitev s tehnologijo

"Starši moramo otroke, ko jim je dolgčas, usmeriti v fizične in ustvarjalne aktivnosti. Saj vemo, ena ura neke zabave do 12. leta je več kot dovolj, po teh letih pa ne več kot dve uri. Starši moramo biti tudi sami disciplinirani, biti moramo zgled, da nismo vedno na telefonih in televiziji. Postanemo magnet, da otroci z nami počnejo neke aktivnosti. Pomembno je postaviti tudi prostorsko omejitev s tehnologijo. To pomeni, ko je otrok za zabavo na tablici, da je v dnevni sobi, ne v svoji. Kajti, skušnjava vseh teh aparatur je tako velika, da verjetno mladostnik še ni dovolj zrel, da bi se znal tej skušnjavi upreti in bi delal za šolo."

 Ena od nemških raziskav je potrdila, da danes v družini ni več na prvem mestu človek, ampak ekran.

Imamo ogromno armado otrok, ki je več na zaslonih kot v živih odnosih

"Starši se moramo naučiti razlikovati med delom s pomočjo nove tehnologije in zabave. Ko naš otrok dela za šolo, je narava zelo milostna. Možgani ga pripeljejo do tega, da naredi odmor, se tudi naveliča. Kadar pa so na napravah za sprostitev, pa možgani ne pripeljejo do utrujenosti, ampak želijo vedno več in intenzivno. Se ne odlepijo od telefonov in tablice, ampak so gor kot pribiti. Zelo pomemben podatek pri tem je, da so mladostniki več kot 3000 ur na socialnih omrežjih in igricah, mi pa smo v službi okoli 2100 ur. Imamo ogromno armado otrok, ki je več na zaslonih kot v živih odnosih. Ena od nemških raziskav je potrdila, da danes v družini ni več na prvem mestu človek, ampak ekran. Ta ima tudi osrednjo mesto, vlogo človeka pa izzveneva. Naj bodo v tem obdobju v ospredju družabne igre, delo v kuhinji... Ta čas je izreden in milostni čas za to, da se usposobimo oblikovati kulturo uporabe nove tehnologije."

Pretirana in nepravilna uporaba tehnologije vpliva na osebnost

"Red in disciplina je naša vrlina, to omogoča našo strukturo. Ker, ko imamo neko strukturo dneva, takrat proviziramo. Ko nimamo te strukture, človek ravna po občutkih, spletu okoliščin in v takem improviziranju se lahko človek hitro odloči za nevarne stvari. To strukturo pa vedno težje oblikujemo. Zamislite si, da danes mladostnik na spletu v enem dnevu dobi toliko podatkov kot so njihovi vrstniki pred leti dobili v dveh letih. Otroški in mladostniški možgani so naredili zaščito, ker je tak velik naval vseh teh dražljajev, da možgani procesirajo samo tiste podatke, ki so lahki in všečni. Ko bomo imeli milijardo in več ljudi, ki so sposobni procesirati samo tisto, kar je fajn, ne pa delati tega, kar je prav, bomo imeli velike težave in jih imamo že sedaj. Kajti pretirana in nepravilna uporaba nove tehnologije vpliva na spremembo osebnostne strukture."

Zaščiti moramo že otroško zibelko, sobo, mizico in kahlico

"To ni več samo vprašanje ene družine, šole, cerkve, ampak je vprašanje civilizacije. Mi moramo otroško zibelko, otroško sobo, otroško kahlico, otroško mizico, zaščititi. Vedno bolj je na teh stvareh že zmontiran monitorček, ki oddaja intenzivne barve, intenzivne zvoke in tako otroške možgane adaptiramo na to intenzivnost že takoj ob rojstvu. Tu morajo nastopiti neka pravna, zdravstvena in moralna avtoriteta, ki bo znala zaščititi te otroške možgane pred invazijo te nove tehnologije."