Z vitaminom D nad COVID 19?

Svetovalnica | 30.10.2020, 08:55 Mirjam Judež

Vabljeni k branju članka ali poslušanju zelo pomembne oddaje, tokrat s specialistom internistom gastroenterologom interne klinike UKC Ljubljana dr. Darkom Siuko. Govorili smo o ključnem pomenu vitamina D in njegovem vplivu na prebolevanje koronavirusa: »Na eni strani vpliva na eliminacijo virusa na začetku, na drugi strani pa če pride do hudega imunskega odziva, ki je večinoma smrten, ta imunski odziv ublaži. Sam sicer ne maram kemije, a vseeno bi starejšim zelo priporočal jemanje tega prehranskega dopolnila.« Pogovor na daljavo je vodil Blaž Lesnik.

Pomanjkanje D vitamina pri starejših je zelo problematično

»V sredini marca sem z zaskrbljenostjo gledal italijansko zgodbo in vsi zdravniki v okolici smo želeli to italijansko zgodbo v Sloveniji preprečiti. Napisal sem 10 korakov v boju proti COVIDu. Ena od točk so bile maske in v enem tednu smo dosegli uzakonitev, še ena pomembna točka pa je bila imunomodulacija s C vitaminom, D vitaminom, ki je na tem mestu najpomembnejši, cinkom in selenom. Konec marca smo pisali v 200 domov starejših in predstavili študije iz preteklosti, ki so zelo poudarjale veliko dobrobit vitamina D pri okužbah dihal, bodisi z manjšo pojavnostjo okužb dihal ali z njihovim blažjim potekom in manjšo posledičnostjo. Pri starejših je pomanjkanje D vitamina izredno problematično. V teh starostnih skupinah in pri nekaterih visoko ogroženih bolnikih, ki poleti ne morejo biti izpostavljeni soncu, je pomanjkanje D vitamina v več kot 80 %. Kot zanimivost naj omenim, da je bila po marcu objavljena študija iz francoskih domov za ostarele, kjer so razmišljali zelo podobno kot mi. 96 bolnikov je bilo vključenih v to študijo, 66 jih je D vitamin dobilo, 33 pa ne. V prvi skupini, ki je dobila D vitamin, je preživelo 82,5 % bolnikov, v tisti, ki ga ni dobila, pa jih je preživelo samo 44 %. Številke so sicer majhne, ampak rezultati so zelo statistično pomembni. Mi še naprej poudarjamo pomen nadomeščanja D vitamina pri visoko rizičnih skupinah, zlasti v domovih za starejše.«

Tisti, ki imajo zelo dobre nivoje D vitamina, okužbo koronavirusa zlahka prebrodijo. Bodisi popolnoma asimptomatsko ali pa zelo malo simptomatsko.

Prisluhnite celotnemu pogovoru z dr. Darkom Siuko v naši Svetovalnici

Zakaj je vitamin D tako koristen pri delovanju na imunski sistem?

»D vitamin ali sončni vitamin ima v telesu vlogo hormona. Ni čudežno zdravilo za COVID, ampak je učinkovina, ki močno stimulira imunski sistem, da ugodno opravi z virusom: ne preveč in ne premalo. Deluje večplastno na več mehanizmov imunskega sistema. V prvi vrsti deluje na prvo bojno linijo vrojene imunosti; to so makrofagi, celice, ki požirajo nevarne bakterije, viruse in jih uničijo. D vitamin omogoči makrofagu, da tvori te notranje molekule, učinkovine in s temi molekulami te viruse uniči. Če na začetku ta vrojena imunost z makrofagi opravi z virusom, dejansko ostane v nosu, v ustni votlini, ne gre pa nižje. Če pa je ta bojna linija oslabljena, je večje tveganje za kasnejše zaplete. Če pa pride do kasnejših zapletov npr. do COVID pljučnice (pogosto imajo ti bolniki t. i. ARDS obliko), pri tem pride do citokinskega viharja, imunski sistem se vzdraži do te stopnje, da pride do uničenja telesa, smrtnost je zelo visoka. D vitamin vpliva tudi na tej stopnji in ta premočen imunski odziv ublaži. Na eni strani vpliva na eliminacijo virusa na začetku, na drugi strani pa če pride do hudega imunskega odziva, ki je večinoma smrten, ta imunski odziv ublaži.«

Bog ne daj, da se kdo okuži, če pa se, je bolje imeti dober imunski sistem, podprt z D vitaminom, ker študije kažejo res velik benefit imunomodulacije D vitamina.

Kdaj in na kakšen način naj bi vnašali vitamin D, da bi dosegli ugoden učinek na naše zdravje tudi preventivno?

»Za zdrave posameznike, ki so poleti lahko varno izpostavljeni soncu 10 do 15 minut na dan in je izpostavljeno 10 do 15 % kože (obraz, roke, noge), ni potrebno poleti zelo paziti za vnos D3 vitamina. Naj na kratko pojasnim: D2 je predoblika, ki je je ogromno v rastlinski hrani, ampak se nujno z UVB-žarki, ki so dovolj močni od aprila do septembra, pretvori v to predaktivno obliko D3, ki jo lahko telo uporabi za različne funkcije: metabolizem kalcija in fosforja, po tudi za to imunomodulacijo. Poleti, ko smo izpostavljeni soncu, ni težav. So pa težave konec septembra, začetek oktobra, ko sončni žarki UVB niso dovolj močni zaradi kota sončnih žarkov, ki morajo iti čez debelejše plasti atmosfere in ta pretvorba v koži ni več učinkovita. Zato moramo v tem času paziti, da vnesemo D3 v telo. Na eni strani s prehrano, na drugi strani pa s prehranskimi dodatki. Ker pa v Sloveniji nimamo strategije obogatitve mlečnih izdelkov z D3 vitaminom, je vnos v teh mesecih zelo problematičen. Če bi pojedli ogromno rumenjakov in 300 do 500 gramov lososa dnevno, kar je praktično nemogoče, bi si zagotovili dobre vrednosti D3. Ker pa dejansko naš prehranski sistem tega ne omogoča, se v teh mesecih svetuje jemanje prehranskega dodatka vitamina D3. Jaz nimam rad kemije, vseeno pa bi svetoval jemanje vitamina D3, ki je izjemno pomemben.«

Pri starejših in pri nekaterih visoko ogroženih bolnikih, ki poleti ne morejo biti izpostavljeni soncu, je pomanjkanje D vitamina izredno problematično. Primanjkuje ga več kot 80 % ljudem!

Prisluhnite celotnemu pogovoru z dr. Darkom Siuko v naši Svetovalnici

Se lahko predoziramo z vitaminom D3?

»V takšnih okvirih, kot jih mi priporočamo (1000 do 2000 enot na dan), je to praktično nemogoče. Neke študije so pokazale, da so posamezniki jemali 10.000 enot na dan vsaj pol leta, pa neželenih učinkov ni bilo. Mi svetujemo jemanje D vitamina od septembra do konca aprila, hkrati opozorimo, da se v tistem času, ko ga jemljejo, izogibajo kalciju. Prej sem omenil strategijo bogatitve hrane z D3. Nekatere države to imajo. Zelo dober primer so skandinavske države, ki so zaradi svoje lege v slabšem položaju glede sončnih žarkov UVB. Pri njih imajo strategijo bogatitve mlečnih izdelkov z D3, hkrati pa uživajo tudi ogromno morskih sadežev iz Severnega morja, ki imajo izredno veliko tega vitamina.«

D vitamin vam, če sodite v rizično skupino, zdravnik napiše na recept. Lahko ga vzamemo »na zalogo«. Tedensko količino vzamemo enkrat na teden in to je enako učinkovito, kot če bi vsak dan vzeli 1000 do 2000 enot. 

Kako naj vnašamo D vitamin? Katera oblika je boljša? Tablete, kapsule, kapljice, pršila?

»Mi ne preferiramo nobene oblike. Jaz ljudem kar rečem, poglejte, koliko je učinkovine v pripravku, da je čim ceneje za vas! Pripravki so med seboj zelo podobni. Če sodite v rizično skupino, prosite zdravnika, da vam D3 napiše na recept.«

Od septembra do konca aprila priporočamo jemanje D3 kar vsem: bodisi s hrano (čeprav te vrednosti s hrano izredno težko dosežemo), bodisi s prehranskimi dopolnili. Jaz sem proti kemiji, ampak drugače ne gre. Ko se bodo začeli sončni dnevi, bi z jemanjem D3 prenehali tisti posamezniki, ki so lahko varno izpostavljeni soncu 10 do 15 minut na dan.

 

Pogovor z dr. Darkom Siuko

 

Študija iz Španije, prva randomizirana – rezultati so spodbudni!

»76 bolnikov je bilo vključenih, 50 bolnikov s COVID pljučnico je D vitamin dobilo, 26 pa ne. Vsi bolniki so bili v bolnici z razvito sliko bolezni. Ostala terapija je bila v obeh skupinah popolnoma enaka. Prva skupina je imela takšne rezultate, da je samo eden od 50-ih potreboval enoto intenzivnega zdravljenja, ostali so šli domov. V skupini 26-ih bolnikov pa je šla polovica v intenzivo, dva sta umrla. Razlika je bila signifikantna, čeprav je številka majhna. To nas navdaja z velikim optimizmom. Tisti, ki imajo zelo dobre nivoje D vitamina, okužbo zlahka prebrodijo. Bodisi popolnoma asimptomatsko ali pa zelo malo simptomatsko. Moramo pa poudariti, da ne bodo ljudje mislili, da jih bo to ščitilo pred okužbo. Bog ne daj, da se kdo okuži, če pa se, je bolje imeti dober imunski sistem, podprt z D vitaminom, ker študije kažejo res velik benefit imunomodulacije D vitamina.«

Mi zlasti svetujemo nadomeščanje D vitamina visoko rizičnim skupinam za COVID; starejšim nad 60 let, kroničnim bolnikom, tistim, s povišanim krvnim tlakom, debelostnikom z indeksom telesne mase nad 25. Pri teh se svetuje celo dva do trikrat višji odmerek, torej 2.000 do 4.000 enot, v tej skupini so še rakavi bolniki in nosečnice (1.000 do 2.000 enot).