Matjaž Merljak
Jakob Čuk
Tanja Dominko
Skupina stanovalcev v Grosupljem ima svojo kuhinjo, v kateri imajo možnost samostojne priprave določenih obrokov, sodelujejo pri pospravljanju, čiščenju, si okrasijo ta prostor, skupaj praznujejo praznike, vzdušje je zelo domače.  (foto: CDC / Unsplash)
Skupina stanovalcev v Grosupljem ima svojo kuhinjo, v kateri imajo možnost samostojne priprave določenih obrokov, sodelujejo pri pospravljanju, čiščenju, si okrasijo ta prostor, skupaj praznujejo praznike, vzdušje je zelo domače. | (foto: CDC / Unsplash)

Stiske in rešitve za starejše v času epidemije

09.10.2020, 14:51 Mirjam Judež

Strah pred okužbo in pomanjkanje stikov s prijatelji in svojci je mnoge starejše precej prizadel. Kako vendarle poskrbeti za aktivno starost, za gibanje in za miselne napore, ki koristijo zdravju, nam je zaupala Metka Velepec Šajn iz Centra aktivnosti in Doma starejših občanov Grosuplje: »V našem domu okužbe še nismo imeli in trudimo se, da tako tudi ostane. V prvi vrsti smo mi zaposleni tisti, ki moramo najbolj pazit, da okužbe ne prinesemo v dom. Tudi zunaj službe vsi pazimo, kaj počnemo, s kom in kako se družimo. V tem tednu smo bili spet prisiljeni omejiti obiske svojcev naših stanovalcev, kar svojci in stanovalci težko sprejmejo, ampak za zaščito je to nujno.« Po telefonu je v oddaji sodelovala tudi klinična psihologinja Lea Štern, ki je spregovorila o pomenu socialne mreže za starejše. Pogovor je vodila Tanja Dominko.

Ko je dom zaprt za zunanje obiskovalce ...

Metka Velepec Šajn: »Že od začetka marca smo zaprli vrata za obiske, vendar življenje v domu je teklo naprej. To je bil čas, ko smo se lahko naučili veliko novih stvari, spoznali veliko dobrih in srčnih ljudi, se bolj povezali med seboj na drugačen način. Poskrbeli smo, da smo našim stanovalcem zapolnili čas, dvakrat tedensko smo izdajali interno glasilo Koronček, preko katerega smo se družili, bodrili, skrbeli za dobro voljo, pozitivno naravnanost, se kratkočasili in celo tekmovali. Reševali smo križanke, spominske naloge, telovadili, naši fizioterapevti pa so poskrbeli, da so tedensko pripravljali vaje s slikami na listih, jih delili po sobah, kjer so jih stanovalci lahko izvajali.«

Vpliv trenutne situacije na počutje in duševno stanje ljudi

Lea Štern: »Trenutna situacija prinaša veliko negotovosti, to vpliva na vsakega posameznika. Za veliko ljudi to ne bo večji problem, vseeno pa se v večji meri kot običajno pojavljajo občutki nezadovoljstva, potrtosti, tesnobe, živčnosti, ljudje smo pogosteje slabše volje. Ljudje se razlikujemo po tem, kako dojemamo trenutno situacijo. In glede na to, da je situacija izredna, neobičajna, so tudi mnenja in odzivi ljudi bolj ekstremni kot v običajnih pogojih. Vseeno je treba razlikovati med tem, kaj si posamezniki mislijo, kaj komentirajo na družbenih omrežjih in kako se vedejo. Veliko ljudi izraža nezadovoljstvo z ukrepi, s situacijo, ankete pa kažejo, da večinoma ljudje upoštevajo ukrepe. Do neke mere je normalno, da ljudje v trenutni situaciji z marsičem niso zadovoljni, ker ni prijetno, so pa ti različni odzivi nekaj običajnega. V vedenju pa poskusimo vsi stremeti čimbolj k istemu cilju: ob upoštevanju ukrepov iti v smer zmanjševanja negativnih posledic epidemije in zagotavljanja, da vsi čimbolj lahko živimo, da zadovoljujemo naše osnovne potrebe po delu, po aktivnostih, …«

Starejši želijo videti otroke in vnuke, kljub temu, da s tem prevzamejo minimalno tveganje za okužbo

Lea Štern: »Starejši se vsak zase odloča, koliko je pripravljen prevzeti tveganja, če nekam gre, če se z nekom druži. Težko je biti ves čas v osami, to tudi ni priporočljivo, to zelo vpliva na njihovo počutje. Starostniki pravijo, da se raje vidijo z otroki in vnuki, kot pa da so ves čas sami in s tem prevzamejo minimalno tveganje, da se okužijo. Smiselno je upoštevati ukrepe, da so sorodniki starejših, starejši pozorni, v kakšnem zdravstvenem stanju tvorijo te stike.«

Življenje v domu upokojencev je drugačno kot doma

Metka Velepec Šajn: »Stanovalci, ki pridejo v dom, so zelo različni. To različnost je treba tudi spoštovati. Pri nas se ob prihodu z vsakim posebej naredi načrt. V domovih imamo obliko gospodinjske skupnosti. To pomeni, da poskušamo tudi v domovih stanovalcem življenje organizirati tako, kot bi bili doma. Imajo možnost in se jih vzpodbuja v tej smeri, da sodelujejo pri vsakodnevnih obveznostih. Skupina stanovalcev ima svojo kuhinjo, v kateri imajo stanovalci možnost samostojne priprave določenih obrokov, sodelujejo pri pospravljanju, čiščenju, si okrasijo ta prostor, skupaj praznujejo praznike, vzdušje je zelo domače. Ta skupina, v kateri so, je njihova nova »družina«, njihovi najbližji. So stiske, težave, a z dobro voljo, sodelovanjem svojcev z vsemi zaposlenimi se za vsakega poskuša najti najboljša, najlepša možnost za preživljanje dni v domu.«

Gospodinjska skupnost je še posebej dobrodošla za ljudi z demenco, da se čim dlje ohranja njihove sposobnosti

Metka Velepec Šajn: »Pri teh osnovnih opravilih je to najbolj pomembno. Da čim dlje sami skrbijo zase, se sami oblečejo, sami jejo. Ko pri demenci začnejo usihati vse sposobnosti, je treba stanovalce kar precej spodbujati, da vsaj osnovne stvari čim dlje opravljajo sami. Ostali stanovalci nimajo te možnosti, imajo pa veliko drugih aktivnosti: delavnice, prireditve, telovadba, … Vsako dopoldne v domu je zelo pestro, kdor želi, se lahko vključi v posamezne aktivnosti, imajo veliko različnih možnosti, mi pa predvsem spodbujamo, da na te aktivnosti hodijo in si jih izbirajo sami.«

Naša gostja v studiu je bila Metka Velepec Šajn, na daljavo pa je bila z nami povezana  tudi klinična psihologinja Lea Štern
Naša gostja v studiu je bila Metka Velepec Šajn, na daljavo pa je bila z nami povezana tudi klinična psihologinja Lea Štern © Tanja Dominko

Kljub koronakrizi jih v domu zaradi srčnih in pripadnih zaposlenih prihodnosti ni strah

Metka Velepec Šajn: »Občasno tudi pri nas prihaja do pomanjkanja kadra: srednje sestre, diplomirane sestre, zdravstveni kader je kar težko dobiti. Nasploh je kader v domovih slabo plačan, to niso privlačne službe, kljub temu pa vztrajamo in iščemo tudi druge možnosti zaposlovanja: javni delavci, prostovoljci, na vse programe, kjer je možno, se prijavljamo, tudi študenti, ki prihajajo na prakso, prinesejo veliko dobrega, pripravniki so lepa dopolnitev naših zaposlenih. Včasih smo v kakšni stiski, a ko pogledamo nazaj, vidimo, da smo dobili kar nekaj dobrih, pravih ljudi za delo v domu. V prihodnost gledamo optimistično, v času prvega vala koronavirusa, ko smo bili zaprti, se je izkazalo, da imamo zaposlenih toliko srčnih in pripadnih ljudi, da lahko rečem, da nas ni strah in vse pohvale mojim sodelavcem, ki so se v tem času tako dobro izkazali. Premagali bomo vse.«

Stiske so del življenja

Lea Štern: »Stiske so del življenja vsakega in ena od teh nalog posameznika pri zorenju, je, da se nauči prenašati neprijetnosti, stiske, živeti naprej, se mogoče iz tega tudi nekaj naučiti in vsaka taka izkušnja je lahko tudi nek doprinos k temu, kako gledamo nase, kako se znajdemo v življenju. Spomladanske izkušnje nam lahko nekaj dajo, je pa zdaj situacija malo drugačna, ker smo spomladi imeli v mislih, da bomo imeli karanteno mesec, dva, potem bo to mimo, zdaj pa stopamo v novo realnost, ko ne vemo, koliko časa bo trajalo vse, ampak se učimo živeti s to novo realnostjo, prisiljeni smo se vsi učiti in spoznavati sebe, načine, kako se prilagoditi na te situacije.«

Želim poslušati oddajo

Starejši so neupravičeno velikokrat odrinjeni na stran družbe

Lea Štern: »Na nek način je ta kriza pokazala, kje so šibkosti družbe. Šibke točke so ravno v domovih starejših, pa ne zaradi organizacije domov, ampak zato, ker je bila že prej prisotna kadrovska podhranjenost. Imajo kader, ki je srčen, rad to dela, ampak preprosto je organizacija tega na preizkušnji. Delo v domu: to niso zaželene, dovolj plačane službe, pogoji niso dobri. Želela bi, da bi bili poklici, kjer delamo z ljudmi, prepoznani kot pomembni, dobro plačani, ker to so pomembne službe: vzgojitelji, učitelji, zdravstveni delavci, delavci v domovih, vsi, ki skrbijo za sočloveka, … so pomemben del družbe in dobro je, da je za te ljudi dobro poskrbljeno. Tako so vsi uporabniki na boljšem.«

Center aktivnosti za starejše spodbuja aktivnost, zmanjšuje osamljenost

Metka Velepec Šajn: »Naloga v domovih je skrbeti za duševno zdravje in počutje stanovalcev. Izvajamo pa tudi pomoč družini na domu preko socialnih oskrbovalk, ki vsakodnevno obiskujejo tiste, ki našo pomoč potrebujejo. Imamo pa še en program: večgeneracijski center aktivnosti, ki je sofinanciran s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, podpirajo pa ga tudi občine. V tem programu v domu pripravljamo različne aktivnosti za ohranjanje psihičnih in fizičnih sposobnosti starejših. Pomembno je, da krepimo naše mišice in možgane. S tem, ko bomo aktivni, nam bo čas hitreje minil, naredili bomo nekaj dobrega zase, ne bomo imeli časa misliti na slabe stvari in s tem jih bomo odgnali. Pomembno pa je tudi, kakšno imamo socialno mrežo. Ta program je namenjen preprečevanju osamitve, osamljenosti, povezovanju in širjenju socialne mreže. Spomladi smo morali zapreti ta center, smo se pa povezali na daljavo. Tisti, ki hodijo na računalništvo, so se tudi videli in se srečevali preko računalnika. So telefoni, vezi so ostale. Ko je bilo možno, smo se začeli srečevati na prostem. Jeseni smo znova začeli z aktivnostmi v naših prostorih, ampak z omejitvami NIJZ. Prav je, da življenje teče naprej, ampak z upoštevanjem vseh ukrepov. Na to se bomo morali navaditi, saj bo situacija trajala zelo dolgo, vsaj do spomladi. Dajmo na drugačen način, z upoštevanjem ukrepov, vseeno ohranjati stike. Še vedno je dovolj brezplačnih aktivnosti, v katere se lahko starejši vključijo. Prvi korak je težak, ampak pomemben. Tisti, ki se pripravljajo na upokojitev, je dobro, da že prej razmišljajo, kaj bodo počeli, ko bo do tega prišlo. Kaj bom naredil zase, za svojo dušo? Prav je, da celo življenje navezujemo nove stike, širimo to socialno mrežo. Da ko smo sami in doma, da imamo nekoga, ki ga lahko pokličemo in se z njim pogovorimo. To je v tem trenutku zelo pomembno.«

V domovih je veliko najrazličnejših delavnic, v katere se lahko vključijo stanovalci
V domovih je veliko najrazličnejših delavnic, v katere se lahko vključijo stanovalci © congerdesign / Pixabay

Bolj kot število ljudi okrog nas je pomembna kakovost odnosov

Lea Štern: »Gradnja odnosov je tek na dolge proge. Zdaj je priložnost, da gradimo odnose s svojimi bližnjimi, s katerimi skupaj živimo. Razmislimo, katere osebe bogatijo naše življenje, dobro vplivajo na nas. Z njimi vzdržujmo stik prek telefona, spletnih povezav. Ni pomembno, koliko ljudi je okrog nas, ampak da tisti, ki je, je za nas pomembna oseba, ji zaupamo, se ob njej počutimo razumljene, da smo si blizu. Bolj kot število ljudi je pomembna kvaliteta odnosov. Tudi druženje samo do deset ljudi nam lahko prinese občutke, da smo povezani z drugimi, da smo uresničili našo socialno noto, potrebo po bližini, po pogovoru.«

Želim poslušati oddajo

Stiske ob osamitvi naraščajo, bodimo pozorni na simptome

Lea Štern: »Ko pride do očitne spremembe v vedenju, pogovoru, v vsebinah, o katerih govori, če postane prijatelj, sorodnik zelo črnogled, potem običajno, če govorimo o depresiji, pride tudi do povečane možnosti samopoškodbe, samomora. Pri depresiji se pojavljajo tudi spremembe v spanju, apetitu, nivoju energije. To se vidi, sliši, to je nekaj, kar posameznik tudi pove, se vidi in se sliši, da je utrujen, ne zmore razmišljati, se pogovarjati, kot običajno, poležava cele dneve, ne vidi smisla v življenju, ne jé ali se prenajeda. Ko se začnejo pojavljati taki depresivni simptomi, je nujno, da se posameznik oglasi oz. ga napoti k psihiatru, da se ta depresija ne poslabšuje do najhujšega. Ko zadeve še niso tako kritične, a vseeno opazimo, da je posameznik slabše, je smiselno poklicati na svetovalni telefon, kjer posameznik dobi neko podporo, se razbremeni, dobi nasvet ali priporočilo, da bi bilo dobro stopiti do zdravnika ali psihiatra.«

Mnogi so sami, potrebujejo pogovor, tolažbo

Metka Velepec Šajn: »Pri pomoči družini na domu opažamo, da je socialna oskrbovalka, ki pride k nekomu na dom, edini človek, ki je tisto osebo obiskal tisti dan. Mnogi so sami. Ali nimajo najožjih svojcev, ki bi za njih skrbeli ali pa so svojci zaposleni, živijo v oddaljenem kraju. Socialna oskrbovalka pa je tista, ki pride vsak dan in je pomembno, da ne le, da prinese hrano, ampak si vzame čas tudi za pogovor. Dobro bi bilo, da bi taka oseba imela na voljo več časa in se posamezniku bolj posvetila, a spet smo tu časovno omejeni.«

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Svetovalnica

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Utrinek iz videoposnetka pesmi Kje so tiste stezice (photo: Posnetek zaslona) Utrinek iz videoposnetka pesmi Kje so tiste stezice (photo: Posnetek zaslona)

VIDEO: Ko ob spremljavi harmonik zapoje pater Ferlež

Ste v teh dneh počitnic in karantene s kakšnega inštrumenta spet pobrisali prah in zopet zaigrali nanj? No, gotovo se prah ob vztrajnem vadenju ne nabira pri učencih glasbenih šol in to dokazujejo ...

Goveja juha (photo: Couleur/Pixabay) Goveja juha (photo: Couleur/Pixabay)

Sestra Nikolina: Kako skuhati govejo juho?

Brez nje ni nedeljskega ali prazničnega kosila. A kako jo skuhati, da bo okusna? Katero meso uporabiti, kdaj dodati zelenjavo, koliko časa naj vre? Sestra Nikolina je v Svetovalnici med drugim ...

O avtorju