Svetnikov ne delajo v Rimu

Cerkev na Slovenskem | 01.11.2020, 05:00 s. Meta Potočnik

V Cerkvi v Sloveniji je odprtih 13 postopkov za razglasitev blaženih oz. svetnikov za skupaj 67 kandidatov. Šest blaženih čaka na razglasitev za svetnika. Več o nekaterih naših kandidatih smo lahko slišali pri obhajanju Nedelje svetniških kandidatov 20. septembra letos.

Da nimamo več svetnikov, ni težava v Rimu, temveč v nas, pravi vicepostulator za beatifikacijo nadškofa Antona Vovka, Blaž Jezeršek. Svetniki namreč zorijo in dozorijo za svetništvo v okolju, v katerem so živeli, skupaj z njimi pa mora dozoreti tudi okolje, ki določenega svetnika prepozna in se mu priporoča.

Blaž Jezeršek pojasnjuje, kako bo na sam postopek vplival nedavni čudež ozdravitve dveletnega dečka Metoda. »Marsikdo je gotovo ob tem pomislil: Aha, čudež je, zdaj pa samo še nekaj časa, in bomo imeli svetnika. Ni tako. Postopek za svetništvo določenega kandidata se lahko začne šele takrat, ko Kongregacija za svetnike božjega služabnika razglasi za častitljivega božjega služabnika, to je, ko papež razglasi njegovo herojsko stopnjo kreposti. To pa Kongregacija lahko stori šele potem, ko svoje mnenje o »Relaciji« (življenjepis kandidata) podata teološka in zgodovinska komisija na Kongregaciji za svetnike. Ko bo herojska stopnja Antona Vovka razglašena, bomo šele začeli s postopkom za čudež.«

Čudežev na priprošnjo božjega služabnika Antona Vovka je že več. V primernem času se bodo pristojni organi odločili, s katerim od njih bodo nastopili pred Kongregacijo za svetnike.

Je svetost le za izbrance?

Papež Frančišek preprosto pove: Spomin na svetnike nas vabi, da bi povzdignili oči v nebo: ne zato, da bi pozabili na zemeljske stvarnosti, ampak da bi se z njimi soočali z več poguma, z več upanja. In k takšni svetosti smo poklicani vsi. Ne dosežemo je s svojo »pridnostjo« ampak iz živega odnosa z Bogom, je povedal upokojeni nadškof Marjan Turnšek, postulator za kanonizacijo bl. Slomška, kajti »Svetost je Božja navzočnost v človeku, ki se kaže v dejanjih in besedah. Svetost daje Bog. To je deleženje Božjega življenja. Svetost ni neka popolnost, za katero bi se trudili, za katero bi se vzgajali.«

Poleg bl. Slomška je naš drugi blaženi, ki ima svoj grob na Zaplazu, bl. Alojzij Grozde. »Alojzij Grozde je čudovit zgled krščanskega življenja in tako vzor za vsakega kristjana, še posebej za mladino. Njegova mučeniška smrt iz prezira do vere razodeva zvestobo krščanskim idealom, ki so jih ljudje na našem prostoru, pogumno izpovedovali tudi v najhujših trenutkih življenja slovenskega naroda,« je ob praznovanju godu 27. maja zapisal postulator postopka za Grozdetovo kanonizacijo msgr. Igor Luzar. Postulator Igor Luzar je povedal, da občasno prejema pričevanja o uslišanjih na priprošnjo bl. Grozdeta.

Letos je bil v Nedelji svetniških kandidatov v ospredju božji služabnik Anton Strle, ki se je rodil leta 1915. Ob koncu vojne se je skupaj z več sto tisoči begunci raznih narodnosti umaknil na Koroško pred partizani. Ko so ga vrnili, je bil najprej katehet v Novem mestu. Toda ni dolgo deloval: kmalu so ga zaprli. Vsega skupaj je z mnogimi drugimi duhovniki tudi Anton Strle več kakor pet let preživel v zaporu in na prisilnem delu. Trideset let je bil profesor dogmatike na Teološki fakulteti v Ljubljani, zelo iskan spovednik, človek reda, discipline in skromnega načina življenja, v čemer spominja na arškega župnika sv. Janeza Vianeja.

Ob vseh prej omenjenih svetniških kandidatih pa ne smemo pozabiti še na druge božje služabnike, za katere tudi tečejo postopki za blažene. Med salezijanci je za svetništvo dozorel božji služabnik Andrej Majcen, ki je dolga leta deloval v Vietnami. Škofijski postopek se je končal lani.

Za božjega služabnika, misijonarja Friderika Barago teče postopek v njegovi škofiji v Marquettu. Letošnji Baragovi dnevi v Lemontu so potekali v virtualni obliki in so na voljo za ogled na speltni strani škofije Marquette.

O svetništvu božjem služabnika škofa Frančiška Gnidovca, ki je deloval v Skopju, je sveta Mati Terezija pričevala: »Naš škof Gnidovec je bil svetnik. Vsi smo ga klicali s tem imenom. Bil je pravi duhovnik po Jezusovem Srcu; blagega in ponižnega srca. Ko sem odhajala v misijone, je zame maševal. Prepričana sem, da prosi zame in da imam v njem pri Jezusu zaščitnika.«

Za sklep tega prispevka o naših svetniških kandidatih še misli božjega služabnika Antona Strleta: »Spolnjevati božjo voljo na tistem mestu, kamor smo postavljeni, je največja stvar, večja kakor pa delati čudeže.«

Na preizkušnji je torej naše zaupanje, da more Bog po Božjem služabniku ali služabnici, ki se mu ali ji priporočamo, našo gorečo molitev uslišati. Na preizkušnji je vztrajnost v molitvi. Svetnike si torej moramo izprositi sami, uradna Cerkev pa lahko le potrdi našo vero.