Pred marsikatero hišo te dni svetijo izrezljane buče, tudi na dvoriščih kristjanov. Je »praznik« Halloween oz. "noč čarovnic" res tako neškodljiv, kot se morda zdi na prvi pogled? Kaj je v ozadju te pop kulture, kakšen odnos naj ima kristjan do tovrstnih stvari in kakšno protiutež lahko damo mi?
Halloween je keltski poganski praznik pred 1. novembrom, njihovim novim letom. Kelti so verovali, da se takrat zabriše meja med mrtvimi in živimi. Duhovi mrtvih naj bi prihajali nazaj na Zemljo, da bi strašili ljudi. Ljudje so se zato našemili, da bi se pomešali med duhove in jih duhovi ne bi prepoznali.
Kristjan s tem ne more imeti nič skupnega, pravi župnik župnije Krško – Videm ob Savi Mitja Markovič. »Že na tej kulturološki strani je stvar mimo, iz neke tradicije, ki nam ni lastna. Kar se tiče vsebine, je tudi zelo diametralno mimo. Vemo za ozadje tega kulta, »praznovanja«. Je pač strah pred silami teme in zla in neki poskusi na kak način se prikupiti tem silam. Vemo, da je tu šlo za različna kruta žrtvovanja, tudi otrok, da so se želeli prikupiti in s tem priklicati »blagoslov«. Za kristjana je ta cela stvar mimo. Ker mi se Bogu ne rabimo nič prikupljati, ker je On nas odkupil, On nam izkazuje ljubezen.«
Prepovedano in skrivnostno še bolj privlači
Dejstvo je, da je ta uvožena stvar postala del pop kulture. Kako otrokom in mladim povedati, kaj je v ozadju vsega tega? »Če greš v trgovino, ne moreš spregledati milijona buč, čarovnic, duhcev, smrtnih glav ... Tu je potreben moder vzgojni pristop. Tako kot pri drugih stvareh, je pametno preprosto, mirno, racionalno razložiti, kaj je v ozadju tega, da tega za nas krsitjane preprosto ni in da je to nekaj, kar bomo izpustili. Ker, če neko stvar brez nekega tehtnega argumenta prepoveš, je potem ta stvar toliko bolj privlačna. Ker je malo skrivnostnega in okultnega in te stvari imajo svoj privlačni naboj.«
Velik kup buč pred cerkvijo, zraven pa velik napis "Bogu hvala"
Tega ne bomo izkorenili, lahko pa damo novo vsebino, spodbuja župnik Markovič in pri tem izpostavi pozitivno pobudo njegovih župljanov. »Pogovarjali smo se s sodelavci župnije, kjer je veliko kmetij. Tudi kristjani si pripravijo bučne aranžmaje pred vhodi, na dvoriščih. Sodelavka je izpostavila, na kak način bi ljudem lahko povedali, da to ni to. Tako smo pred cerkvijo naredili velik in lep aranžma z bučami in vsem tem in zraven naredili lično lepo desko in gor napisali »Bogu hvala«. Tega mi ne bomo izkorenili, smo rekli, zato ji dajmo novo vsebino. Saj kristjani imamo za ta jesenski čas čudovito razpoloženje, ki spada zraven – zahvalna nedelja in hvaležnost Bogu. Pustimo te buče, dajmo jim novo vsebino. Tako buče govorijo o tem, da smo Bogu hvaležni, da so tako lepe, pisane in debele.«
Tem stvarem dati novo vsebino
Je mnenja, da se temi stvarmi pač nima smisla iti vojne. »To je zdaj pač del neke pop kulture. Kristjani v naši družbi, kar se našega kutlurnega vpliva tiče, ne sežemo do kolen tistim, ki imajo interes to pop kulturo gnati naprej, ker je vmes tudi denar in ne vem kaj še vse. Te stvari ne bomo izkorenilili, dajmo novo vsebino. To je alternativa. Nisem tega mnenja, da nekdo, ki si izreže bučo in jo postavi pred vrata, da pa zdaj že hudiča časti, stvari ne gredo tako preprsoto. Tudi jaz, če križ nekam obsesim, to zdaj ne pomeni, da kličem božji blagoslov.«
Ob tem je spomnil tudi na misijonarje tisočletja nazaj. »Tudi oni so večino stvari sprejeli in so jim dali novo vsebino. Vemo za kup svetniških likov ali načinov priprošnje, pri katerih najdemo neke vzporendice in korenine starih časov, kjer so naši Slovani že kaj častili. To je prava moderna kulturacija. Treba je bilo novo vsebino. Buče niso tako hude peklenska stvar, da jim ne bi mogli dati lepe vsebine tudi kristjani.«
V ljubljanski stolnici je bila sinoči maša za pokojnega dr. Ivana Rebernika, ki je h Gospodu odšel 15. aprila. Predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje, ga je v ...
Ob začetku Marijinega meseca je potekalo že 9. romanje na Ptujsko Goro, ki je bilo namenjeno posebej prošnji za dobre družine in nove duhovne poklice. Romanje, ki vsako leto povezuje številne ...
Slovenija na več ključnih mednarodnih srečanjih v zadnjih dveh tednih ni imela najvišjih predstavnikov. Naša država se trenutno nahaja v obdobju prehajanja oblasti, ko se po državnozborskih ...
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj sta dr. Bernard Nežmah in dr. Ignacija Fridl Jarc razmišljala o tem, zakaj se v Sloveniji še vedno ohranja poveličevanje socializma ter kako se njegove ...
V Večeru za zakonce in družine sta bila gosta Karolina in Boris Korenčan, zakonski par z 38 leti zakona in štirimi odraslimi otroki. Z njima smo se pogovarjali o zakonski poti, vlogi zakonskih ...
Včasih se najgloblje spremembe v človeku začnejo sredi tišine, ko utihne hrup ambicij in spregovori zemlja. Za Suzano in Simona se pot do njunega lastnega zeliščnega posestva Alchemia Pannonica ni ...