Jože Bartolj
Andrej Jerman
Tone Gorjup
Minister Janez Cigler Kralj (foto: Tanja Dominko)
Minister Janez Cigler Kralj | (foto: Tanja Dominko)

Minister Janez Cigler Kralj: V družbi in politiki želim pričevati kot kristjan

01.10.2020, 12:06 Rok Mihevc Rok Mihevc

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je spregovoril o sadovih polletnega ministrovanja, soočanju z epidemijo, težkih trenutkih in načrtih za naprej. V Pogovoru o smo lahko poleg strokovnih tem slišali tudi, kako je postal minister, kako usklajuje družinsko ter službeno življenje in kako vidi politiko zdaj, ko je del nje. Pravi, da ga je ta zanimala že od nekdaj, medtem, ko so ostali v mladosti gledali nadaljevanke, je on spremljal poročila.

Funkcija ministra kot zaupanje stranke, poslanstvo, dolžnost in priložnost

Janez Cigler Kralj je minister iz kvot Nove Slovenije, kjer deluje že vrsto let in zato kandidaturo za to funkcijo vidi tudi kot veliko gesto zaupanja stranke. »Pa tudi kot svoje poslanstvo, svojo dolžnost, da družbi povrnem vsaj nekaj tega, kar sem od nje prejel in kot priložnost, da se nekaj novega naučim. Kot kristjan v družbi pričujem o svoji življenjski drži in morda tudi skozi to koga nagovorim, predvsem pa delam za to, da se ljudje, ideje in družbene skupine združujejo. S svojim načinom dela in ekipo, ne s predavanji in moraliziranjem, bi morali biti politiki tisti, ki lahko ljudi združujemo. To je naša dolžnost.«

Posnetek oddaje "Pogovor o" z ministrom

»Veliki čevlji? Mislim, da so mi že kar prav.«

Resor še zdaleč ni preprost, pokriva veliko področij in vsa so bila na preizkušnji v času epidemije. V nekaterih državah takšen resor pokriva celo več ministrov, je povedal Cigler Kralj. »Širina resorja je velik izziv in minister sam ne more nič, zato je bistvena ekipa, s katero smo si postavili prioritete in razdelili naloge.« Je obul velike čevlje? »Veliki čevlji? Mislim, da so mi kar prav. Že 10 let strokovno delam na tem področju in v mojih 41 letih življenja mi je tudi noga zrasla do te številke. Kot se kaže, zmorem s svojo ekipo odgovoriti na potrebe, ki so na tem resorju zelo velike. To mi uspeva samo in zaradi dobre ekipe.«

Komunikacija kot ključna rešitev

Na vprašanje, kdaj mu je bilo v času koronakrize najtežje, odgovarja, da takrat, ko so se začele pojavljati okužbe po domovih za starejše. »Ko sem začutil težo zaposlenih, ki so dobili poleg svojega težkega vsakodnevnega dela še dodatno breme. Začutil sem strah pred nepredvidljivostjo. Takrat sem začutil, da ni vse v moji moči, lahko pa veliko naredim s svojim pristopom – veliko komunikacije in jasno pokazati, da sem z njimi. Tako sem tudi vsakega direktorja domov in zavodov v primeru okužb poklical in povprašal, kako so, kje potrebujejo pomoč in skušal narediti vse, da smo zvozili.« Tudi zato je bil ob prvovrstnih medijskih novicah dogajanja v domovih starejših prizadet, ko je videl utrujene zaposlene. »Ko govorimo o čustvih, se mi zdi, da imamo po tej krizi priložnost, da tu vsi skupaj zrastemo in postanemo bolj človeški, bolj dostojanstveni do človeških zgodb in posameznikov, samo tako gremo lahko skupaj naprej. Če se bomo rezali, sekali in napadali čez te najranljivejše, za to družbo ne bo dobro in ne bo dovolj upanja v prihodnosti.«

O komunikaciji s skupnostjo socialnih zavodov pravi, da imajo dinamičen odnos, a da nikoli niso šli od mize. »Tudi če drugi partner odide, ponujamo roko dialoga. Številni ukrepi so bili dogovorjeni s socialnimi partnerji in skupnostjo socialnih zavodov, a za sprejem in izvedbo odgovornost prevzema vlada, ki ocenjuje kako hitro potrebujemo te ukrepe za trg dela, gospodarstvo in socialno varstvene zavode. Bil sem tarča mnogih kritik, da nismo čisto do konca usklajevali teh ukrepov, a lahko s čisto vestjo rečem, da smo jih veliko uskladili.« Ob tem omeni tudi številna priznanja iz tujine, da so dovolj hitro in močno pomagali ter obvarovali številne zaposlitve.

Novinarka Tanja Dominko v pogovoru z ministrom
Novinarka Tanja Dominko v pogovoru z ministrom © ARO

O kadrovski in finančni podhranjenosti domov za starejše

Minister je bil kritičen do zanemarjenosti kadrovske in finančne podhranjenosti domov za starejše skozi prejšnja leta in realnost se je pokazala prav ob korona krizi marca. »V odgovor na to stanje smo zagotovili dodaten denar za zaposlene, več kot 29 milijonov evrov za domove. Tudi v petem protikorona paketu zagotavljamo možnost dodatka za zaposlene, ki bodo prezaposleni v drug dom in še večji dodatek za tiste, ki bodo delali v sivi ali rdeči coni. S kratkoročnimi ukrepi skušamo hitro pomagati, na drugi strani pa že snujemo bolj dolgoročne rešitve, predvsem je tu dolgotrajna oskrba.«

»Samo z zahvalo in priznanji ne moreš plačati položnic«

Pri delu ga, tudi kot krščanski demokrat, vodijo tri vrednote. Svoboda, pravičnost in solidarnost. »To smo ljudje še vedno pripravljeni ponuditi, hkrati pa še vedno pokažemo svojo ranljivost in zaprosimo za pomoč. A denar ni vse. Lahko veliko pomaga, ne more pa dati človečnosti in dostojanstva.« Pomembno pa se mu zdi, da to solidarnost in pripravljenost ovrednotimo tudi finančno. »Na koncu vemo, da samo z zahvalo in priznanjem ne moremo plačati položnic, zato je prav, da so tisti, ki so se dali na razpolago in se še bodo, tudi ustrezno finančno nagrajeni."

Velika večina starostnikov si starost želi preživeti doma in menim, da smo jim kot družba to dolžni in sposobni zagotoviti.

Starost kot zaklad, ki bogati celotno družbo

Zakon o dolgotrajni oskrbi je eden večjih projektov te vlade. Veliko vlad se je že ukvarjalo s tem poglavjem, a uspehov ni bilo. Tudi tokrat ne gre brez zapletov, zakon je še v javni obravnavi, na katerih področjih se zatika? »Ta zakon je ena večjih sprememb na bolje, ki jo ta vlada načrtuje. Naše bistveno izhodišče je, da mora ta zakon najprej omogočiti ljudem svobodno izbiro, kje bodo preživeli svojo starost. Velika večina si jo želi preživeti doma in menim, da smo jim kot družba to dolžni in sposobni zagotoviti. Druga predpostavka na kateri na ministrstvu pristopamo k temu zakonu je, da starost ni bolezen in je normalen del življenja, ki lahko zelo obogati tako osebo, ki sprejme ta življenjski cikel ter se osebno in duhovno prerodi, kot celotno družbo, saj je lahko starost izjeme zaklad za vse.«

Starejše moramo podpreti, da lahko čim bolj normalno živijo, hkrati pa moramo zagotoviti integriran pristop, da se ta podpora čim bolj združi z zdravstvenim vidikom, je povedal minister Cigler Kralj. »V Sloveniji je velik izziv zagotovitve zdravstvene oskrbe na domu tudi zagotovitev kapacitet v domovih za starejše, morda so to tudi manjši domovi, varovana stanovanja ali tudi večji domovi. Veliko na tem področju že delamo, pomembna pa je tudi finančna dostopnost teh storitev.«

Minister je tudi redni poslušalec Radia Ognjišče

Demografski sklad: Postaviti jasno in preprosto strukturo, ki ne bo omogočala sivih polj

Izziv je tudi demografski sklad, s katerim vlada želi v njem skoncentrirati državne naložbe in njihovo opravljanje na enem mestu, prihodke pa nameniti za sofinanciranje pokojnin ter druge demografske ukrepe. »Ta sklad je tudi za naš resor izjemno pomemben, pozdravljamo njegovo ustanovitev, ker bo prinesel dodatna in dolgoročna sredstva za boljšo vzdržnost pokojninske blagajne, del sredstev bo ostal in se plemenitil. V Novi Sloveniji pa smo še posebej vztrajali pri tem, da bo del sredstev namenjen tudi ukrepom družinske politike in dolgotrajni oskrbi. Zaradi sredstev, na katere ne bodo vplivale vsakokratne politične odločitve, je pomemben za naš resor. Seveda pa teh sredstev ne bo dovolj, da bi pokrivali velik del tega, ampak tudi mozaik se naredi z malimi kamenčki.«

Sklad je politično vprašanje, kdo ga bo vodil, kako se krešejo mnenja znotraj koalicije? »To je gotovo hvaležna tema za razne špekulacije in preigravanja, saj bo sklad vključeval veliko državnih naložb. Je neke vrste zakladnica in se lahko vplete mnogo interesov. Glavni namen vlade pa je postaviti jasno in preprosto strukturo, v kateri bodo imeli predstavnike tudi opozicija in ostali deležniki v teh politikah. Bistveno je, da bo zadeva pregledna in ne bo omogočala sivih polj.«

Tudi jaz kot oče čutim, da želim biti s svojo družino in tudi tu lahko za področje družinske politike veliko naredimo. Zato smo se odločili, da bomo poenostavili in debirokratizirali možnost dela na daljavo, ki ima veliko pozitivnih učinkov.

Družinska politika: Opogumljanje družin za več otrok

Ker je sam družinski človek, je bila gotovo prva misel, ko je prevzel položaj, kako pomagati družinski politiki. Tudi Nova Slovenija zagovarja politiko, ki opogumlja odločanje za več otrok in ki bo omogočala njihov kakovosten napredek. To so, po besedah ministra, zelo ambiciozno vključili tudi v koalicijsko pogodbo. »Vključili smo zavezo, da bomo ponovno uvedli brezplačen vrtec za drugega in vse naslednje otroke, ki so hkrati v vrtcu. Ta ukrep bi lahko sprejeli še konec leta ali vsaj začetek prihodnjega. Tudi midva z ženo sva imela priložnost čutiti, kako koristen in blagodejen je ta ukrep na družinski proračun, v letih 2007, 2008, ko je bil v veljavi.«

Družinska politika bo skupaj z njegovo ekipo ena od prioritet na resorju, tudi v povezavi s trgom dela. »Ne bi bilo prav, da bi se starša odločila za otroka zaradi denarja države. In tudi nasprotno velja. Ne bi bilo prav, da se katerikoli mlad par ne bi odločil za otroka, ker bi se bal svoje finančne prihodnosti. Z denarjem lahko podpremo družino, da njihov materialni in finančni standard ne pade.« Po drugi strani pa družinam danes primanjkuje časa, opozarja Janez Cigler Kralj. »Tudi jaz kot oče čutim, da želim biti s svojo družino in tudi tu lahko za področje družinske politike veliko naredimo. Zato smo se odločili, da bomo poenostavili in debirokratizirali možnost dela na daljavo, ki ima veliko pozitivnih učinkov. Med drugim razbremenimo promet in infrastrukturo, več časa imamo za družino.«

Dotaknili smo se tudi štipendijske politike, kjer zaenkrat bistvenih sprememb ne bo, je pa eden od izzivov ta, kako pravično in dobro postaviti Zoisovo štipendijo, saj se je Gaussova krivulja glede uspeha v zadnjih letih po njegovih besedah malo »predrugačila«.

Čudež pri ukrepih na trgu dela

Na preizkušnji je tudi trg dela, veliko ukrepov je bilo namenjeno prav ublažitvi razmer, da ne bi bilo toliko brezposelnih. »Naše vodilo pri pripravi ukrepov je bilo prav to, da podjetjem pomagamo zadržati zaposlene, zaposlenim pa pomagati, da ostanejo v varni in predvidljivi zaposlitvi, da bomo lahko zadevo zagnali, ko bo epidemije konec. Kazalniki so že kot v letu 2019, torej smo z ukrepi uspeli. Tudi priznani ekonomist mi je v pogovoru povedal, da smo naredili čudež in smo lahko ponosni.«

Večni optimist

»Ni vse v naših rokah, delamo pa to, kar je v naši moči, da bi ostali na dobri poti okrevanja in tega, da bo tudi naša družba, ko bomo enkrat končali mandat, malo bolj prijazna, bolj povezana in predvsem optimistično zazrta v prihodnost. Večni optimist,« je spodbudno zaključil minister Janez Cigler Kralj.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Slovenija, Politika, Sociala, Zdravstvo, Pogovor o

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Duhovniki v času epidemije koronavirusa (photo: Rok Mihevc) Duhovniki v času epidemije koronavirusa (photo: Rok Mihevc)

Stanje obolelih slovenskih duhovnikov

Kot je že na sredini novinarski konferenci pojasnil ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore, bo Slovenska škofovska konferenca vsak petek objavila podatke o številu okuženih duhovnikov, številu ...

Župnija Kopanj  (photo: grosuplje.si) Župnija Kopanj  (photo: grosuplje.si)

Po vsakem hudem času je prišlo nekaj boljšega

Številne tegobe so v preteklosti že pestile človeštvo. O vseh niti ne vemo, marsikaj se je v toku zgodovine tudi za vedno izgubilo, ali pa dobilo drugačno razlago in potvorjen izraz. Zgodovina je ...

Goveja juha (photo: Couleur/Pixabay) Goveja juha (photo: Couleur/Pixabay)

Sestra Nikolina: Kako skuhati govejo juho?

Brez nje ni nedeljskega ali prazničnega kosila. A kako jo skuhati, da bo okusna? Katero meso uporabiti, kdaj dodati zelenjavo, koliko časa naj vre? Sestra Nikolina je v Svetovalnici med drugim ...

O avtorju