Moj otrok ne bo hodil k verouku! Ne grem k verouku, mami!
Cerkev na Slovenskem | 01.10.2020, 07:20 Rok Mihevc Silvestra Sadar
Vpisati otroke k verouku ali ne? Primernost šolskega pristopa in pomen izkustva v katehezi. Izstop mladostnikov po birmi iz cerkvenega življenja. Verouk in telefoni. Je nujno znati šest resnic in cerkvene zapovedi? Teme in vprašanja, o katerih smo razmišljali v Radijski katehezi s sestro Magdo Burger.
Ni več samoumevno, da bi danes starši k verouku vpisali svoje otroke. In to je dobro, pravi sestra Magda Burger. »Ker, ko se starši odločijo za vpis, se spomnijo, da so to obljubo dali pri svetem krstu, da bodo otroka vzgajali tudi v veri. Ni smisla, da bi jih silili v eno stvar, v katero ne verjamejo. A če človek ne dobi ene baze, iz katere bo rasel, je to lahko na nek način tudi krivica."
»Cerkvene in božje zapovedi so kot ograja na stopnicah našega življenja. Dobro je, da imamo ograjo. Če se nam mudi in imamo lahke noge, se je ne poslužujemo. Če pa imamo težke noge, smo veseli, da jo imamo.«
Kateheti nismo "Bog i batina"
»Verouk – vera in uk – lahko bi rekli poučevanje v veri. Kateheza pa je več, ko otrok vidi, kako odrasel odmeva na Jezusove besede. Ko slišimo določen nauk, spodbudo, nanjo odgovorimo. Idealno bi bilo, da bi se otroci v verouku, pri župnijski katehezi, učili vero, doma pa bi videli, kako se jo živi. Kateheti nismo "Bog i batina", ampak smo pomočniki staršev.«