Pečke so prižgane, radiatorji že topli

Svetovalnica | 30.09.2020, 14:06 Mirjam Judež

Pred začetkom kurilne sezone smo odprli nekaj vprašanj energetsko varčevalne narave: kaj vse je treba preveriti, preden prižgemo peči? Z nami je bil energetski neodvisni svetovalec Bojan Žnidaršič. Z njim se je pogovarjal Blaž Lesnik.

Kako se pripraviti na novo kurilno sezono?

»Tisti, ki malo planirajo, so na ogrevalno sezono že pripravljeni. Dostikrat pa se pojavi tik pred zdajci. Kaj je treba narediti? Najprej pregledati ogrevalni sistem kot tak. Ogrevalni sistemi so zelo različni, od popolnoma avtomatiziranih, do starejših, ki jih bolj poznamo (kotel na polena, centralna kurjava …). Treba je pogledati vse vitalne sisteme. Pregled gre od ogrevalne naprave naprej: kotel na polena, kotel na kurilno olje, plinski kotel – vse to mora skozi servis, predvsem kotel za kurilno olje in plinski kotel. Treba je zamenjati šobe, nastaviti vlek kisika in vlek dimnika. To opravlja serviser. Zdaj je zadnji čas, da dimnikar opravi svoje, potem pa pregledamo kurilnico kot tako. Mora biti čista. Bolj, ko je sistem sofisticiran, bolj laboratorijski pogoji morajo biti v kurilnici. Treba je zagotoviti kisik za gorenje, dovolj veliko zalogo energenta (kurilno olje, plin, drva, zemeljski plin, …). Vedno se ogrevamo z dve leti starimi poleni. Drva se morajo sušiti dve leti, leto zunaj in leto noter, da je relativna vlaga v polenih med 16 in 20 % vlažnosti. Potem pa gremo na razvod, na cevni sistem, kjer se preveri pritisk v tlačni posodi, preveriti je treba ventile, če dobro delajo. Ventile je dobro vsako leto odpreti in zapreti vsaj 10- do 15-krat, da se eliminira vpliv vodnega kamna, ki se lahko nabere in nam otežkoča pretoke. Pregledamo odtočne črpalke, če dobro funkcionirajo, nanometre, preverimo pritisk, količino vode v ogrevalnem sistemu. In že smo pri ogrevalih, radiatorjih: kako delajo ventili, pri talnem gretju pregledamo pritisk vode in količino. Radiatorji ne smejo biti zaslonjeni s pohištvom ali zavesami. Zavesa čez radiator zmanjšuje sposobnost radiatorja, da ogreva prostor, odpremo poti za toploto. Dostikrat pravim na svetovanju: postavi se v prostor in se spremeni v toploto. Ali lahko krožiš? Zelo veliko lahko naredimo sami, ko pa ne gre, je treba poklicati serviserja, pri sofisticiranih sistemih pa sploh.«

Z ekonomskega stališča je treba povedati, da vsaka stopinja nad 22 stopinj podraži ogrevanje za 6 % in vsaka stopinja pod 22 ogrevanje poceni za 6 %.

Toplotne črpalke

»Toplotne črpalke so zelo »nobel« sistem ogrevanja, kjer se pritisne na gumb in avtomatika dela vse. Dostikrat pa pozabimo, da imamo pet različnih tipov toplotnih črpalk: zrak voda, voda voda, zemlja voda, geo vrtina, tudi klimatska naprava je toplotna črpalka. Toplotne črpalke v principu potrebujejo pregled desetih ključnih točk celotnega ogrevalnega sistema na dve do tri leta. Servis je potreben. Pri toplotnih črpalkah je kompresor najbolj kritična točka v smislu poškodb. Ti imajo življenjsko dobo vklopov in izklopov in pri toplotnih črpalkah svetujem hranilnik tople vode – zalogovnik. Ne smemo pozabiti, da ko se pogovarjamo o ogrevalnih sistemih, se pogovarjamo o dveh sistemih: eno je ogrevanje prostora, drugo je ogrevanje sanitarne vode. To delamo z dvema različnima ogrevalnima napravama ali z eno. Pri toplotnih črpalkah je pogosto hkrati tudi ogrevanje sanitarne vode. Voda gre v bojler, ki jo uporabljamo v kopalnici, kuhinji. Ogrevalna voda gre pa v hranilnik tople vode. Zakaj je to pomembno? Da se zmanjša število vklopov in izklopov toplotne črpalke. Toplotna črpalka, ko dela, dela in pošilja toplo vodo v ogrevala (talno gretje, radiatorji) in v hranilnik tople vode. Ko so ogrevala polna (topla) in hranilnik topel, se toplotna črpalka ustavi, neha delati in potem se sistem sam ogreva iz zaloge toplote, iz hranilnika tople vode. S tem se za dva- do trikrat zmanjša število vklopov kompresorja, s tem se posledično podaljša življenjska doba.«

Vodenje porabe oz. energetsko knjigovodstvo

»Pri vzdrževanju hiše imamo vedno na razpolago tri vrste ukrepov. Na začetku so vedno brezplačni ukrepi (energetsko knjigovodstvo): sem spada tudi učinkovito prezračevanje skozi okna (prepih), ki odpravi ali izredno zmanjša plesen, ki je strahotna težava v slovenskih domovih. Potem imamo ukrepe manjših vrednosti: namestitev termostatskega ventila na radiator se povrne v polovico ogrevalne sezone, toplotna izolacija zadnje plošče se povrne v dveh letih. To so male investicije s hitro vračilno dobo. Tu pa so še večje investicije, za katere je treba večji strateški premislek. Recimo, da želimo s kurilnega olja na toplotno črpalko ali na IR panele ali na polena ali s polen na sekance ali pelete. Na voljo je veliko različnih možnosti, potem pa se moramo odločiti. Eno so karakteristike hiše, drugo so pa ljudje. Delamo za ljudi, ljudje delajo zase, za kakovost bivanja. Ne delajo ljudje za to, da bodo varčevali za vsako ceno. To je nesmisel. Varčevanje, učinkovita raba je pot, kakovostno življenje pa cilj.«

Pri toplotnih črpalkah je kompresor najbolj kritična točka. Ti imajo življenjsko dobo vklopov in izklopov in pri toplotnih črpalkah svetujem hranilnik tople vode – zalogovnik.

Kakovost bivanja naj bo v sorazmerju z varčevanjem načrtom

»Zimska temperatura v stanovanjih v Sloveniji je 22 stopinj celzija. Na Škotskem je to 18 stopinj. Ljudje imamo različne telesne termostate, smo različno senzibilni na toploto ali mraz. Treba je poiskati kompromis znotraj družine, da je zadovoljna. Z ekonomskega stališča pa je treba povedati, da vsaka stopinja nad 22 stopinj podraži ogrevanje za 6 % in vsaka stopinja pod 22 ogrevanje poceni za 6 %. Velikokrat izpostavljam tri elemente. Prvi je prezračevanje. Ko se ljudje odločijo, da zaradi varčevanja ne bodo odpirali oken in spuščali toplote ven, je to zelo velika napaka. Kvalitetno bivanje je, ko pride noter svež zrak in ta se zelo hitro segreje. Toplotne izgube so zelo minimalne. Drug način, na katerega včasih pozabimo, je, da se lahko notri tudi oblečemo. Tretja stvar: ne pozabimo, da je vsak človek radiator. S presnovo, hrano vsak odrasel človek izloča 100 vatov toplote na uro. Če pa telovadimo, je to 200 vatov.«

Ljubljana je menda edina prestolnica oz. mesto v Evropi, ki ne dovoli povračila Eko sklada za toplotno črpalko.

Pri večjih investicijah pridobimo več predračunov, primerjajmo primerljivo, ne sklepajmo vnaprej

»Sam sem zamenjal kurilno olje na toplotno črpalko z geo vrtino. Celotna investicija je bila 14.000 €. Od tega sem dobil 2.500 € subvencije od Eko sklada za geo vrtino in pa 1.500 €, ker sem odstranil kotel na kurilno olje. Moj strošek je bil 10.000 €. To, da je ogrevanje na geo vrtino drago, je fama. Znotraj tega zneska je bila tudi demontaža stare kurilnice in montaža nove. Treba je pridobiti predračune. Vprašajte več izvajalcev za predračune in ko jih daste na mizo, primerjajte primerljivo. Velikokrat imamo neke pomisleke, ki niso argumentirani. Pri vsaki investiciji, pri tisti, v ogrevalne sisteme pa sploh, moramo računati na tri stroške: investicija (enkraten strošek), letno obratovanje (plačilo energenta), strošek vzdrževanja. Ko vse tri stroške seštejemo na daljšo dobo, dobimo pravo sliko, koliko nas bo ogrevalni sistem ali kateri drugi sistem stal.«