Želite švedski model borbe proti covidu? Pripravite 1150 krst.

Komentar tedna | 11.09.2020, 14:30 Tadej Sadar

Kako globoko sega "zajčja luknja" levičarskih idej o enakosti, svobodi in človekovi nadvladi nad univerzumom? Kako zelo drži, da potrebujemo neodvisno novinarstvo. Pa ga imamo?

Časi so nepredvidljivi in tempo nam narekuje virus. To seveda veste in tega imate verjetno tudi že dovolj. O maskah, cepivih in ventilatorjih tudi že veste vse... Morda bi bilo vredno spregovoriti o odzivih ljudi glede tega, zakaj nerazumni protesti in še manj razumno zanikanje znanstvenih dejstev, ki po sili razmer nastajajo sproti, tako za strokovnjake kot za uporabnike. Menim, da smo v zadnjih desetletjih ob praporu z napisom »Mislite s svojo glavo«, prišli v situacijo, ko res vsak in dobesedno misli in deluje po lastni pameti. Nihče pa ne pomislil, če je to pametno! Preden smo se odpravili na to sladko pot osvobojenosti od vsega in vseh, smo, zaslepljeni od sladkih obljub popolne svobode, spregledali, da je v sobivanju vsake skupnosti mnogo trenutkov, ko mora odločitve sprejeti eden in ne vsi - vsak s svojo glavo, jasno. Zelo koristno je, če je ta eden tisti, ki se na zadevo spozna in mu drugi sledijo in s tem koristijo sebi in skupnosti. Ob jemanju lekcije svobode smo v odnosu do avtoritete iz naših življenj očitno izrinili ponižnost.

Strah pred izgubo neodvisnega novinarstva ali 'Kdo se boji zares neodvisnih?'

Preden enkrat za zmeraj, vsaj sam pri sebi, opravim s tako imenovanim švedskim modelom, razmislek o ozadju delovanja naše družbe. Zakaj se upiramo tako nedolžnim ukrepom in zakaj nekateri cepetajo kot mali otroci, če se zgolj približamo omejevanju njihove svobode?

Izhajam iz tistih časov, ko smo se v času socialističnega raja na zemlji občasno morali znajti - tako smo temu rekli vsakokrat, ko smo vsaj nekoliko želeli opravičiti bolj ali manj nepošteno raboto. Tudi najbolj moralni so tu in tam posegli po tej iznajdbi, večinoma zaradi golega preživetja. Nekaj desetletij socialističnega raja je bilo ravno dovolj, da smo se na sistem »znajdi se« navadili in v to »dobro zorano zemljo« se je očitno lepo prijela druga sodobna zabloda, ki jo je v tem času razvil zahod; individualizem. Krasno, si je mislil marsikdo, samo misliti moram s svojo glavo in sreča bo napolnila vsak kotiček mojega življenja.

Komunistično socialistični raj na zemlji je utvara, kdor v to še vedno dvomi, naj prešteje pobite zaradi te ideologije in naj vzame dovolj velik računalnik, ki zna šteti v milijone. Ni pa to edina sodobna utvara. Gre za neke vrste virus, ki ima mnogo mutacij. Ponekod prevladuje kot zahteva po popolni svobodi, drugje kot zahteva po popolni enakosti. Vsi enaki, vsi enakopravni, slogan, ki je pred leti preplavil našo domovino je ob dobro premišljeni privlačnosti v sebi nosil veliko zmoto, načrtno, kajpada. Nismo namreč vsi enaki, kar se mimogrede sklada tudi z veliko idejo komunizma, bi pa bilo dobro, če bi bili vsi enakopravni.

Kaj je bistven nauk ob odstopu predsednice DESUS-a?

Enako pravo, v slovenščini je to zelo jasno tudi slišati, po domače pomeni uporabljati enake vatle za vse in za vsakogar. Saj ni potrebno naštevati, kaj vse iz sveta politike in gospodarstva ni bilo deležnih takšne »enakovatelske« obravnave, in Smolarjev verz, ali pa vsaj parafrazo, tudi gotovo poznate: »Ne šraufe, je tovarne treba krast.« Ob najbolj vročem primeru ta trenutek, odstopu predsednice DESUS-a, so računi za hotel povsem bizarnega pomena, ključno je vprašanje, zakaj se v času Šarčeve vlade ob mnogo hujši aferi, ni zgodilo nič, zdaj pa orkestriran medijski pogrom. Ob hkratnem kričanju, da potrebujemo neodvisno novinarstvo. Bodite neodvisni in uporabljajte iste vatle za vse in vedno, dokler boste delali takšne akrobacije, pa vam iz dneva v dan naseda manj in manj ljudi.

Enakopravnost je dimna zavesa in enakost še večja, s katero nam zastirajo pogled na realnost. Mediji, celo sodišča so izpostavljeni dnevni zlorabi in namesto da bi prvi in drugi služili resnici, vse prevečkrat služijo neki ideji ali pa kar posameznikom, ki vendar mislijo s svojo glavo, tako so jih naučili in nenazadnje imajo do tega tudi vso pravico.

Vem, da je gornje besedilo tako splošno da se v njem lahko mimogrede izgubite, ampak takšna je tudi sedanjost. Če bi govoril konkretno, bi z lahkoto izgubil fokus. Prav zaradi nezaupanja v politike, medije in marsikatero institucijo, dvomimo o vsem, ljubiteljski privrženci teorij zarot pa navdušeno ribarijo v kalnem. V tej megli vsakdana, ki nas vse utruja, se moramo vsak dan vzdigniti nad imena posameznikov, ki z aferami polnijo poročila, nad stranke, nad ideje, celo nad državo. Megla sega visoko in debela je, za sonce se je potrebno povzpeti, tam so z zlatimi črkami še vedno zapisane vrednote in stavek, ki je zlato pravilo: »Vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, tudi vi storite njim.«

Kdor se iskreno želi osvoboditi tesnobe gospodarske, zdravstvene in vsakršne vsakdanjosti, mu zadostuje ta zadnji odstavek, dodam zgolj še obljubljeni obračun s švedskim modelom, ki je nekaterim tako ljub, ker ohranja tako čislano svobodo.

Švedska je ena sama država, ki ima čisto svoja pravila, kar je v primerjavi s prometom, tako kot če bi se vsi držali pravil, eden pa bi lahko vozil po svoje. Dokler je en tak, ni težav, če pa bi vsi prehitevali po odstavnih pasovih, bi hitro počilo.

Švedi tudi povsem drugače upoštevajo navodila kot mnogi drugi narodi, da o standardu, h kateremu spada tudi higiena, sploh ne govorimo.
Na Švedskem je samo v avgustu zaradi covida umrlo 70 ljudi, po številu smrti zaradi novega virusa na milijon prebivalcev so v samem vrhu. Če bi v Sloveniji imeli Švedski model, bi imeli do danes 1150 mrtvih.
Se komu ta čudovito svobodni švedski model še zdi tako privlačen, kot ga slikajo nekateri mediji? Naj vprašam še drugače. Koliko rešenih življenj bi vas prepričalo, da bi nosili masko, si razkužili roke in se držali morebitne karantene? Vsak, ki se zavestno požvižga na navodila strokovnjakov, ogrozi nekoga, ki mu je blizu, ogrozi pa tudi skupnost.

Virus lahkotnega bivanja, ki je nekatere okužil do te mere, da so za svojo svobodo pripravljeni žrtvovati zdravje drugih, bo naloga za nekatere druge zdravnike. Cepivo poznamo že odkar ljudje smo, imenuje se potrpežljivost in pregovor pravi, da je božja mast. Marsikaj bi lažje steklo, če bi je bilo več med nami.