Ugovor vesti kot modna muha?

Slovenija 20. 08. 2020, 09:42 Rok Mihevc Marta Jerebič

Slovenska ustava na dveh mestih ureja pravico do ugovora vesti. V 123. členu dopušča ugovor vesti vojaški obveznosti, v 46. členu pa na splošno obravnava možnost, da zakonodajalec uredi ugovor vesti tudi na drugih področjih. V oddaji Sreačanja smo govorili o tem, kako je to urejeno na področju zdravstvene dejavnosti. Z nami sta bila predsednik Združenja slovenskih katoliških zdravnikov Janez Dolinar in predsednica Združenja farmacevtov za življenje Anja Kastelic.

V naši državi se pravica do ugovora vesti na zdravstvenem področju lahko uveljavlja, vendar je v praksi marsikdaj drugače. »Problem je predvsem v farmacevtih, ki si ne upamo večkrat zahtevati te naše ustavne pravice,« je povedala Anja Kastelic, ki zdaj ne dela več v zdravstvu. »To je bil tudi eden od razlogov. Težava je bila že pri iskanju pripravništva, kjer sem povedala, da bi želela uveljavljati ugovor vesti in je tam prihajalo do takih vprašanj, kako pristopati. Tudi pri samem delu se je največkrat pojavljala težava, da sem stranki sama govorila, kako delujejo ti pripravki, povedala sem mehanizem delovanja, ker se mi zdi, da je to naloga farmacevta. Pri tem gre večinoma za hormonsko kontracepcijo oz. področja, ki se dotika spočetega življenja. Vse to je motilo delodajalce, tako da so mi prepovedali govoriti, s čimer se nisem strinjala in sem dala odpoved.«

Začnejo te jemati na en način kot farmacevta s posebnimi potrebami, namesto da bi se videlo, da je šla znanost v skrajnosti, da je prekoračila vse meje.

Presenetilo jo je, koliko malo njenih kolegov in ostalih študentov uveljavlja ugovor vesti, čeprav jim ni lahko. S tistimi so ustanovili Društvo farmacevtov za življenje, da bi to pot malo bolj razširili in utrdili. »Žal pa se nočejo preveč izpostavljati, da ne bi izgubili službe. Začnejo te jemati na en način kot farmacevta s posebnimi potrebami, namesto da bi se videlo, da je šla znanost v skrajnosti, da je prekoračila vse meje. Tudi sama sem izkusila, da če je kdo miren s tem, kar počne, ga ne bo motilo, da uveljavljaš ugovor vesti. Če pa moti tudi njih, se začnejo zaganjati vate, namesto da bi se srečali sami s sabo.«

Želijo si, da bi tudi v Lekarniški zbornici prisluhnili tem potrebam, ker so tudi farmacevti na terenu v stiski zaradi tega. »Ugovor vesti ni modna muha, ampak gre za prepričanje, ki je prav, da ga tudi oni spoštujejo, ne da nas silijo v izjeme.« Ob tem je spodbudila vse farmacevte, naj se ne bojijo in naj tudi v lekarnah uveljavljajo to pravico.

Janez Dolinar je zdravnik anesteziolog in predsednik Združenja slovenskih katoliških zdravnikov, ki se je z izkušnjo ugovora vesti srečal že pri 19 letih, ko je bil vpoklican k vojakom. »Že takrat se nisem videl kot vojak, bila pa je to stresna izkušnja in za mladoletnika nepričakovana. Zdaj s ponosom gledam nazaj, ker vem, da je bil ta ugovor dober in tudi komisija je bila zadovoljna.«

Mnogo bolj se je s tem srečal med samim študijem. »Že na vajah smo bili priča raznoraznim postopkom, ki pa jih v tistem času ne moreš s polnostjo doživeti oz. se pač ukvarjaš z medicinskim vidikom. Ko sem v času pripravništva ugotovil, da že cel dan delamo kirurške splave, mi je bilo nelagodno, ugotovil sem, da to zame ni prava izbira. Ne bom rekel, da sem čutil krivdo, predvsem pa je vest iskala izgovore. A me to ni pomirilo. Na začetku same specializacije sem podal pisen ugovor vesti in tako se je začela poklicna zgodba.«

Pri uveljavljanju ugovora vesti večjih težav ni imel, bilo je več začudenja pri delodajalcu, večina kolegov pa je odločitev mirno sprejela in so mu tudi sami pomagali pri delu, ponudili so pomoč. »Z nekaterimi smo imeli ob diskusiji pravi mali kolokvij iz mojih odločitev, s tem pa tudi spraševanje moje vesti, ali sem še odločen pri svojih pogledih ali ne.«

Koliko je ugovorov vesti danes? »Zdravnikov ni veliko, približno odstotek, tako kaže uradni podatek. Neuradno jih je verjetno še več, ker se marsikje dogovorijo tudi potihoma.«

Cerkev in vera sprašujeta mojo vest, koliko se držim javno izpostavljenih pogledov.

Ko govorimo o ugovoru vesti, večkrat pomislimo samo na področje splava in kontracepcijske tablete. V praksi je mogoče ugovor vesti uveljvaljati tudi na drugih področjih in po besedah Janeza Dolinarja ta področja niso omejena. »S kar hitrim razvojem medicine se pojavljajo nova vprašanja in etični pomisleki in tudi sam sem presenečen, na koliko različnih področjih se lahko uveljavlja. Najpogostejši so na ginekološkem področju in na intenzivni medicini, torej na področju dela, ko se življenje rešuje in končuje. Potem so tu umetna oploditev, sterilizacija, način urejanja rojstev, evtanazija ...«

Pa vloga Cerkve? »Ta je pomembna opora tudi s svojimi strokovnjaki, ki so na tem področju na visokem nivoju. Cerkev in vera sprašujeta mojo vest, koliko se držim javno izpostavljenih pogledov. Hkrati velika večina argumentacij in pomislekov izhaja prav iz nauka Rimokatoliške cerkve,« je še dejal Dolinar.