Novi koronavirus, preventiva | (foto: Pixabay)
Kaj imajo skupnega koronavirus, gripa in driska?
Slovenija Alen Salihović
Z začetkom meteorološke jeseni naraščajo poleg skrbi ob začetku novega šolskega leta tudi bojazni, kaj se bo dogajalo z novim koronavirusom in tudi drugimi virusnimi obolenji. Slednjih je bilo od marca bistveno manj, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo dr. Miroslav Petrovec to pripisuje ukrepom, ki so bili sprejeti za omejevanje širjenja novega koronavirusa.
Zdravniki po vsem svetu so zaskrbljeni. Takšne sezone, kot jo imamo letos, če govorimo o virusih, ki povzročajo prehlad, še nisem doživel, je opozoril dr. Petrovec. »Namreč vsi virusi, vključno s koronavirusi, ki smo jih poznali prej, in tudi gripa na koncu marca, je skoraj čudežno in nenadno izginila. A najbrž ne zaradi kakšnih višjih sil, ampak prav zaradi ukrepov, ki so bili uvedeni in so preprečili širjenje, ne samo koronavirusu, ampak tudi vsem drugim virusom, ki se prenašajo na enak ali podoben način. Uvedba razkuževanja rok, mask in fizičen odmik med ljudmi je ključnega pomena za prenos številnih bolezni.«
Namreč vsi virusi, vključno s koronavirusi, ki smo jih poznali prej, in tudi gripa na koncu marca, je skoraj čudežno in nenadno izginila.
Dr. Petrovec sicer ugiba, vendar je precej gotov, da so se infekcijske bolezni, med katere lahko prištevamo tudi drisko, zmanjšale za neverjetne odstotke. Vprašanje, kaj se bo zgodilo pozimi odgovarja, da gre za veliko uganko. Prva med njimi je, da se bo dogajalo v najmlajši populaciji za katero je doslej znano, da ni življenjsko ogrožena zaradi koronavirsua, vendar ni povsem jasno koliko bo prispevala k prenosu. »Vemo pa, da so te razmere v šolah in vrtcih nekaj nekaj vsakdanjega. Verjetno se bomo še sproti učili, kateri ukrepi bodo najbolj pomembni.«
Virolog Petrovec je še dejal, da kar zadeva njihovo stroko, bodo storili vse, da bodo zagotovili diagnostiko vsem, ki jo potrebujejo, da bi lahko potrdili čim več primerov. Predvsem pa želijo življenje ohranjati v čimbolj normalnih razmerah. »Stremimo k temu, da bi normalno delovale vse dejavnosti, najprej seveda zdravstvo, da bo omogočena zdravstvena oskrba tudi za vse bolezni, ki medtem niso izginile, da bo čimbolj normalno delovalo tako javno življenje kot gospodarstvo. V to z vsemi sodelavci od marca naprej vlagamo enormne napore, ne samo na našem inštitutu, ampak tudi v drugih laboratorijih.«
Vemo pa, da so te razmere v šolah in vrtcih nekaj nekaj vsakdanjega. Verjetno se bomo še sproti učili, kateri ukrepi bodo najbolj pomembni.
Petrovec je na nedavni novinarski konferenci Slovenske medicinske akademije dejal še, da se število primerov na inštitutu zaradi uvedenih ukrepov ni zmanjšalo, saj so imeli zaradi testov bistveno več testiranj. »Želim si, da ukrepi, ki so, ostanejo, se po potrebi spremenijo glede na epidemiološko stanje ali pa na nova spoznanja, ki jih bo stroka šele ugotovila,« je jasen predstojnik Inštituta za mikrobiologijo Miroslov Petrovec.
