Reportaža s kratkega oddiha v Radencih

| 09.08.2020, 16:24 Mirjam Judež

V Radencih smo s sv. mašo sklenili kratek oddih, ki mu je prikimalo približno 250 poslušalcev. Prikimalo je tudi dejstvu, da je bil (pre)kratek, zato s(m)o ga nekateri podaljšali. Veseli smo bili tudi dejstva, da jih je bilo veliko z nami prvič. Iskreno so priznali, da prav zaradi »darila vlade slovenskemu turizmu«, zaradi bonov, ki so jih lahko unovčili in se lepo imeli. Zahvaljujemo se podjetju Sava Turizem, Slavici Rešeta in Dejanu Beriću, ki so znova poskrbeli, da smo se počutili domače in v novih razmerah tudi varno, sploh ob uvedbi »Higienskega standarda plus«. S poslušalci smo se v Radencih razvajali med 7 in 9. avgustom in s pomočjo mnogih je nastala tudi reportaža, ki ji lahko prisluhnete s klikom na posnetek (levo). Vabljeni k poslušanju!

1. dan, petek, 7. avgust

Kratek oddih smo začeli in sklenili s sv. mašo v cerkvi Sv. Cirila in Metoda v Radencih, ki smo jo že kar nekako posvojili, saj smo tukaj že nekajkrat bili sodelavci in Prijatelji Radia Ognjišče. Pri sv. mašah nas je na orglah spremljal vse tri dni mladi organist Jaka Ajlec, za kar se mu lepo zahvaljujemo. Franci je v svoji petkovi pridigi takole povedal: 

»Kaj smo? Smo božji otroci, ustvarjeni po Božji podobi in jo tudi nosimo v sebi, zato se temu ne moremo in ne smemo odpovedati. Odpovedati pa se moramo grehu in vsemu, kar je z grehom povezano. »Odpovedati se sebi« pomeni reči »NE« staremu človeku z vsemi njegovimi neurejenimi nagnjenji, ki nas stalno silijo v greh in so resnične korenine zla v svetu. Za vse nečloveške situacije v našem življenju ni nekega neznanega vzroka, krivda je v človekovem vztrajanju v grehu, vztrajanju v sedmerih glavnih grehih, ki so: napuh, lakomnost, nečistost, nevoščljivost, požrešnost, jeza in lenoba. To je tisto, čemur se moramo odpovedati, da bomo življenje našli in ga imeli, in če hočemo, da se bodo stvari v svetu in družbi normalizirale. In ko bomo tako osvobojeni greha, bomo tudi z večjim pogumom in zanosom vzeli svoj križ in hodili za Gospodom. Naš križ ni nekaj nenavadnega, ni nekaj zelo težkega, ampak so to naše vsakdanje dolžnosti, naše delo, naš poklic, naša služba, naša bolezen, naša stiska, naši nerešeni problemi. Naš križ je mogoče toliko lažje nositi, kolikor bolj svoje korake naravnavamo po Jezusovih stopinjah, kar pomeni, da živimo Njegove besede, Njegove zapovedi, Njegova naročila za našo srečo in naše zadovoljstvo.«

Sv. maši je sledila večerja, ki je bila tokrat malce drugačna kot smo bili vajeni. V maskah in rokavicah smo polnili krožnike, ponudba sladic je bila okrnjena, miz bistveno manj, na vsakem koraku razkužila, strežno osebje v maskah … Kaj je bilo drugače tokrat? Tudi to, da nismo mogli izpeljati dogodkov ob hotelski ponudbi. Vedno smo obiskovalcem ponudili kak koncert, druženje, nastop, pokušino ali kakšno drugačno »dogajanje«, kar pa letos zaradi vseh omejitev ni bilo mogoče. Zaradi istih razlogov tudi hotelske glasbe ni bilo v avli, zato smo se po večerji odpravili na sprehod, popili pivce zunaj pred hotelom ali legli k počitku. Kljub koronavirusu smo hvaležni, da smo lahko tukaj, se kopamo, klepetamo in dobro jemo.

2. dan, sobota, 8. avgust

Dan smo nekateri začeli prav aktivno. S telovadbo pri vrelcu za hotelom. Fotka je nastala naslednji dan, ko nismo nič  telovadili, samo pozirali. :)

Po jutranji telovadbi "za srce" smo se podali na pohod na Kapelo, k cerkvi sv. Marije Magdalene. Temperature so bile kar pravšnje, ne prevroče, ne prehladno, pot pa prav nič naporna. Zaploskali smo najstarejšemu (82 let) in najmlajšemu (9 let) pohodniku, tistim, ki so se nazajgrede »odcepili« in ustavili v zidanici, pa nismo prav nič zaploskali. :) Na Kapeli nas je pozdravil tamkajšnji župnik Frančišek Horvat. Ko je animatorka Janja povedala, da je to župnik, smo mislili, da se heca. Pozdraviti nas je prišel kot vojak, v vojaški uniformi. Dejal je: »Ne me slikat, travo kosim, pa je ta oprava najbolj praktična.« Seveda smo naredili kar nekaj posnetkov. :) Pred cerkvijo je župnijski vinograd, na frišno pokošen. :) V cerkvi smo zapeli Mariji na čast (pa ne Magdaleni) in zmolili desetko rožnega venca. Priznamo, čisto malo smo imeli slabo vest, ker smo »špricali« sv. mašo v »dolini«, a urednik je rekel, da sv. maša ni obvezna in da nam privošči, da gremo po svoje in vidimo kaj novega …

Kar lep del poti smo prehodili po cesti oz. po pločniku, šli mimo cerkve, mimo sodobnega pokopališča, lepih sadovnjakov, domačij. V prijetnem klepetu in razlagi animatorke Janje je pot tja in nazaj hitro minila. Na uho nam je prišlo, da se je msgr. Franci Trstenjak pri sv. maši v pridigi spomnil sv. Dominika, ki je godoval včeraj …

Popoldne smo preživeli po svoje – veliko v bazenu, kolega Alen Salihović pa je imel kar nekaj sprehodov do Petanjskega vrelca. Očitno mu »voda z okusom po šraufih« zelo odgovarja. :) Šalo na stran: s svojimi fotografijami je navdušil mnoge, da so ga prosili, če bi bil njihov vodič. Pa je z veseljem vzel pod pod noge in do izvira popeljal nekaj skupinic …

V bazenu je bilo veliko možnosti za pogovor in druženje s poslušalci. Brez skrbi, imeli smo ustrezno razdaljo, mask pač ne. Še najbolj so uživali otroci (poleg naših štirih sta pa bila še kakšna dva, hm!), ki so najraje skakali v vodo v bližini sfriziranih glav. Saj smo se opravičevali in jih kar naprej umirjali, pa … K sreči je večina kopalk oz. »namakalk« bila prizanesljiva, reševalci iz vode pa so imeli maske skoraj čez oči in se niso ukvarjali z našo mularijo.

Kosilo ali/in večerja. Niti ni bilo pretirane gneče, hrane dovolj in okusna, kuharji in natakarji prijazni. Po večerji na sprehod do parka, malo ven na zrak, nahranit komarje, na klepet, da ne bomo prehitro v postelji. Lep, vroč dan je bil in hitro je minilo.

3. dan, nedelja, 9. avgust

Še zadnje dejanje: sklepna sveta maša v cerkvi Sv. Cirila in Metoda, ki ima lepo obnovljeno zunanjost. Direktor Radia Ognjišče msgr. Franc Bole bi prav na današnji dan praznoval 88. rojstni dan, zato je urednik Franci Trstenjak sv. mašo daroval njemu na čast. V pridigi nas je takole nagovoril: »Pravimo, da ko človeku voda teče v grlo, se spomni na Boga, obudi vero in Ga prosi za pomoč. A danes, žal, niti v največjih tragedijah ljudje ne pomislijo na Boga, si ne želijo Njegove pomoči, sposobni pa so ga preklinjati, ga obtoževati, in se mu tudi javno odpovedati. To stanje duha, ki ga doživljamo v naši družbi, mora biti za nas kristjane opozorilni alarm, da ne bo še nas zajela panika in dvom ter tesnoba in strah. Čeprav je podoba družbe res takšna, da v njej izginjajo krščanske vrednote in je čedalje več zmot in laži, smo kristjani vendarle dolžni v to stanje prinašati pogum in optimizem, ki nam ga zagotavlja zvestoba Jezusovi besedi in vera v Njegovo stalno navzočnost med nami. Samo za hip pomislimo in si vzemimo k srcu, kaj in kako bi bilo z našo družbo, če bi se v naše vsakodnevno življenje denimo vrnila dnevna molitev rožnega venca, pogostejši obisk svete maše, spoved in konkretna dela ljubezni. Za nazaj ne moremo ničesar storiti, lahko le obžalujemo, da smo zamudili veliko priložnosti. Prihodnost pa je pred nami in zanjo nam danes Jezus ponavlja: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!««

Kovčke smo zaprli, sobe izpraznili, kartice vrnili. Na poti nazaj v hotel sem posnela kar nekaj vtisov naših poslušalcev, ki so priznali, da je bilo v Radencih drugače kot prejšnja leta, pa vseeno lepo. Malo so pogrešali kak koncert ali zabavni skupni večer, pa vendar razumeli, da je situacija pač takšna, kakršna je. Če potegnemo črto, lahko zaključimo z oceno: »Radenci 2020, drugače kot smo vajeni, še pridemo!«

Nova priložnost za kratek oddih bo vikend na Bledu v začetku novembra, še vedno so v načrtu »velike« radijske počitnice na Madžarskem v septembru (nekaj mest je še!). Če vas mika, ste dobrodošli, poglejte program!

Reportažo iz Radencev boste lahko poslušali prihodnji ponedeljek, 17. avgusta, med 20. in 21. uro v oddaji »Prijatelji Radia Ognjišče«. Nekoliko več fotografij iz Radencev pa lahko najdete na našem Facebook profilu.