Dr. Jože Možina: »Dogaja se ideološki spopad rušenja vlade.«

Pogovor o | 29.07.2020, 18:08 Mirjam Judež

V oddaji »Pogovor o« smo gostili zgodovinarja, sociologa in novinarja RTV SLO, avtorja knjige Slovenski razkol dr. Jožeta Možino in Petra Jančiča, urednika portala Siol.net in avtorja večkrat ponatisnjene knjige Fake news, ki je izšla pri Družini. Beseda je tekla o pristranskem poročanju medijev (tudi nacionalnega), prikrivanju marsikaterih pomembnih informacij, o tem, koliko vpliva ima trenutna vlada na medije, preko katerih medijev pride resnica vendarle na dan, kaj lahko storimo tudi sami za boljše javno mnenje o trenutni desnosredinski vladi, ki med mediji nima veliko podpore. Možina: »Dajmo se angažirati na spletu, tudi na Twitterju, ki je čedalje bolj pomemben javnomnenjski faktor. Je tudi veliko primitivnosti in izpadov, a če se ljudje vključijo, naj bodo kulturni, ostri, pikri, a nikoli žaljivi.« Odprla sta tudi druge teme, bila sta konkretna, izčrpna, brez dlake na jeziku. Morda bo poslušanje oddaje (branje članka) komu odprlo ušesa (oči). Oddajo je vodila Mateja Subotičanec.

Kako gledate na Dnevnike TV Slovenija?

Jože Možina: »Moram priznati, da sem izrazito razočaran nad delovanjem nekega dela informativnega programa, določenih sodelavcev TV SLO v zadnjih mesecih. Zdi se mi, da smo zdrsnili v neko polje selektivnih informacij, na trenutke tudi hujskaštva. S tem mislim na poročanje glede protestov, glede iniciacij in medijske podpore teh protestov, ki so sicer legitimni, sploh, če ni koronavirusa. Na začetku so s takim pristopom gledalce celo pritegnili, ampak zadnje čase je gledanost upadla, kar pomeni, da javnost ne nagradi takega pristopa. Na ta način je RTV SLO postala talec teh ekstremnih pristopov, ki ji niso v ponos in kar ji dolgoročno niža kredibilnost in obstojnost.«

Peter Jančič: »Ne samo javna TV, ampak so vsi največji mediji brutalno padli na testu profesionalnosti, ko Ludvik Tomšič na protestih na začetku, ko Janez Janša šele prevzema vlado, kriči in poziva, da je treba Janšo ubiti. Posreduje celo policija in o tem tri dni ne poroča niti en sam velik medij, čeprav je bilo to po Twitterju, Facebooku ... Iz tega potem zraste eden večjih političnih konfliktov. Ta začetna napaka največjih medijev, ki so namerno prikrili pomembno dogajanje, da bi ti protesti »lepo izpadli«, jih je pozneje spravila v težavo. Kako naj poročajo o tem, če so sam dogodek svojim ljudem prikrili in se za to nikoli niso opravičili?«

Možina: »Tukaj gre za huronsko uniformirano pozicijo vseh poglavitnih medijev v državi. Res pa je nekaj, kar je čar sodobnih časov, ki so sicer zelo težki: družbena omrežja ovirajo oz. kvarijo to igro. Včasih je veljalo, da če kaj ni bilo v poglavitnih medijih, se ni zgodilo. Zdaj pa ljudje snemajo, objavljajo … Vendarle so družbena omrežja pomemben ventil, ki režejo ta monopol poglavitnih medijev, tako se pomembnih stvari ne da prikriti, zato je stvar toliko bolj absurdna. Ne predstavljam si, iz kakšnih strokovnih profesionalnih izhodišč novinar, ki je bil zraven, ki je posnel, ko so hujskali pred nastopom nove vlade in vpili: »Ubi Janšu!«, o tem, kar je poglavitna informacija po zdravi pameti, ne poroča. Od kje ta skrb, da bi ti protesti izpadli bolj civilizirani kot so bili v resnici?«

Jančič: »Protesti so namerno narejeni zato, da bi dosegli vpliv v medijih. Proteste organizira Levica, LMŠ, SD, iščejo šibkost medijev in jo izkoristijo, na drugi strani pa so novinarji, ki temu služijo. Drug podobni primer prikrivanja je vpitje na častno četo, ki je šla na državno proslavo, da so izdajalci, kar je podla žalitev. Največji mediji niso povedali, da je vpil režiser filma, ki ga je plačevala Zveza borcev, da je zraven vpila lokalna svetnica Levice. Zakaj? Ker ti to pokaže, kako so ti protesti organizirani. Da je zadaj infrastruktura, ki je v resnici politično tudi plačana, ni nobena skrivnost. Prikrivanje imen je relativno pogosto. Konflikt, ko naj bi vojak uperil orožje v »ubogega posameznika«. Prikrilo se je, kdo je žrtev. Nobenega razloga za to ni bilo. Pozneje je to razkrila Nova24 TV, ki je nazorsko drugje in naenkrat se je o tej zgodbi nehalo govoriti, ker je jasno, da gre za osebo, ki je politično močno opredeljena.«

Možina: »To se neprestano ponavlja. Bizarna prigoda iz preteklosti, ko je nekdo na meji povozil kamero domnevno TV SLO. Ko se je izkazalo, da ta oseba nima političnega pedigreja, ki bi se ga dalo spraviti v kontekst oz. zlorabiti, tega imena ni bilo več.«

Jančič: »Šlo je za posameznika, s katerim je imela policija opravka v povezavi z drogami. To ni skrivnost. To so nenavadnosti slovenskega medijskega prostora, ki lahko živijo zato, ker ni močne konkurence, da bi veliki mediji med seboj tekmovali in opozarjali na napake. Pri prvem velikem spodrsljaju, ko so prikrivali pozive k umoru političnega voditelja, ki je prevzemal oblast, so vsi veliki mediji molčali in majhne medije se je komaj slišalo.«

Možina: »Seveda je to dediščina komunizma, ampak proces odpiranja, ki se je začel po procesu proti četverici leta 89, 90, ko so mediji delovali v Sloveniji najbolj svobodno, delno nekateri tudi pozneje, se je ustavil po Depali vasi leta 94, zelo pospešeno pa prav v zadnjem obdobju. Po moji oceni živimo v manj pluralnem medijskem okolju kot sredi 90-ih let.«

Kdo vse to usmerja, zakaj pride na dan resnica šele prek FB, portalov, Radia Ognjišče?

Jančič: »Govoriti o eni osebi je napačno, gre za politični spopad, v katerem se ne izbira sredstev. Smo specifična država, imeli smo opravka z več mutiranimi procesi v zgodovini. Janša je bil dvakrat v zaporu, dvakrat izpuščen, kaže na močen strukturen spopad, ki ne poteka na pošten način. Razlika med prejšnjim in zdajšnjim sistemom je sledeča: problem pri nas je, da se zdi, da se je totalitarni prejšnji sistem prenesel tudi v moderne čase celo po istih vzorcih. JBTZ je bil namenjen temu, da se nekega voditelja ustavi. Takrat je bil Janša kandidat za ZSMS, ki je pozneje postala vladajoča stranka. To so bili pomembni dogodki. Pri Patrii je bilo podobno, Janšo so zaprli v času volilne kampanje voditelja stranke, ki bi morala zmagati, potem ni zmagala, zmagal je nek drugi kandidat, ki je bil »slučajno« prej šef sodnega sveta, ki je nastavil sodnike. Cela družba bi se morala s tem ukvarjati, to so hude zlorabe oblasti.«

 

Dr. Jože Možina je slovenski zgodovinar mlajše generacije, zaposlen kot novinar, voditelj in avtor dokumentarnih filmov na Televiziji Slovenija. Uveljavil se je kot eden najprodornejših raziskovalcev slovenske polpretekle zgodovine, sploh na področju televizijskega medija. Pogosto je tarča medijskih napadov centrov moči, ki slonijo na privilegijih bivšega totalitarnega režima. Je avtor dokumentarne serije Pričevalci, voditelj oddaje Intervju ter režiser nekaterih najbolj markatnih dokumentarnih filmov v slovenskem prostoru. Njegova zgodovinska monografija o II. svetovni vojni Slovenski razkol je prava knjižna uspešnica saj se pripravlja že četrti ponatis.

Ljudje imamo dve možnosti: da tisti, ki berejo, sami pridejo do takih spoznanj in so ogorčeni, kje živimo in druga, da se na to ne oziraš, ne greš na volitve. Kako se dejavno vključiti?

Možina: »V zadnjem obdobju sem imel več stika z javnostjo na predstavitvah knjig, ki so bile res dobro obiskane po vsej Sloveniji in vidim, da se je tu nekaj spremenilo. Tudi po majhnih krajih so bile dvorane polne in ljudje so zaskrbljeni. Ne prestrašeni, ampak so v resnici zaskrbljeni za prihodnost in zavedajo se, da se bo treba opredeliti in postaviti za svoje vrednote. Gospa v Pivki mi je rekla: »Pričakujem, da se bomo udeležili shoda po koncu korone in da se nas bo zbralo 30.000, 50.000. Vidim, da je to potrebno narediti.« Vaše poslušalce bi pozval, naj ne bodo naivni. Na podlagi manipulacij, ko skozi običajno medijsko poročanje ne vidiš bistva, da so stvari na dosti vulgaren način ponarejene in skvarjene. Po aferi Patria, ko je Janševa stran hotela, da se stvar razčisti do konca in sodišče odloči, ko so videli, da ga bodo morali oprostiti, so zlorabili institut zastaranja. Konec je cone udobja, dajmo brati tudi Siol.net, spletni portal, ki se je v zadnjem obdobju zelo pluraliziral, ponuja širše razumevanje in se angažirati na spletu, tudi na Twitterju, ki je pomemben javnomnenjski faktor, čedalje bolj. Je tudi veliko primitivnosti in izpadov, a če se ljudje vključijo, naj bodo kulturni, ostri, pikri, a nikoli žaljivi. Tudi Twitter je polje izražanja, ki lahko koristi javnemu mnenju.«

Jančič: »S protesti ni nič narobe, so pa neke meje. Meni je strašljivo, s kakšno lahkoto se te meje prestopijo in ni nobene reakcije medijev. Meja pri nas je enaka kot v Nemčiji. Ko začne nekdo javno braniti v Nemčiji poboje Judov ali nacizem, se tam država odzove brezkompromisno. Pri nas, ko začne nekdo pozivati k odpravi demokratičnih volitev, k vrnitvi komunizma, h krajam, k dramatičnemu kršenju človekovih pravic, ni nobene reakcije. Celo obratno, mediji celo večinsko simpatizirajo s temi idejami, ker so bili morda ti novinarji vzgojeni v socializmu in morda še vedno verjamejo v te vrednote, ker nismo na podoben način kot Nemci opravili s to lastno zgodovino, obsodili revolucijo, povojne poboje, ki so bili nesporen zločin, kar je ugotovilo tudi ustavno sodišče. To ni sporno, mi pa se še vedno prepiramo o tem.«

Možina: »Imam izkušnjo, da ko so se starejši uredniki na TV, ki so bili člani partije, soočili s takimi primerki, kot sem sam, niso bili navdušeni, ampak če si naredil prispevek o povojnih pobojih, so vseeno objavili. Zdaj so stvari veliko hujše. Oni so vedeli, za kaj gre, kaj je v ozadju, imeli so druge vrednote, imeli so privilegije. Mlajša generacija urednikov, ki je bila vzgojena v dobi demokacije, je še bolj fanatična in dejansko nevedna. Ne razumem, da bi bili ti ljudje pokvarjeni, tudi ne verjamem, da bi protestniki navijali za tiste ideje, ker so te ideje neverjetne, uničujoče, izkazale so se za pogubne, kvarne na vseh področjih. To ni slovenski, ampak globalen pojav. Protestniki po svetu nočejo razbiti mest, oropati trgovine. Gre za medijske trike, ki so spodbujeni s strani določenih vplivnih, zelo bogatih ljudi, kot po nekem ključu, a poglavitni mediji se obnašajo neverjetno zaščitniško. Pri nas se je poročalo, žal tudi po javni RTV, kazalo samo tisto, kar gre v kontekst podpore protestnikom. Ko se je dogajalo ropanje, nasilje, celo umori na nasprotni strani, se je to minimiziralo ali celo prikrilo. Tudi ko je šlo za teme povojnih pobojev, so rekli, da o tem ne bomo poročali, da ne bomo vznemirjali javnosti. Kdo si ti, da imaš pravico selekcionirati informacije? Človek oz. plačnik RTV prispevka je upravičen do vseh informacij, pa naj sam presodi, kaj se dogaja. Ne spomnim se, da bi skušali informacije tako prikrivati sredi 90-ih let, kar se dogaja sedaj in to izobraženi ljudje, nekateri so bili celo v tujini in v tej dobi se razmišlja tako, da oni že vejo, kaj lahko pride do ljudi in kaj ne. To je strašljivo.«

Jančič: »Dogajanje v politiki, ko imamo opravka s skrajnostmi, se da deloma celo objektivno pojasniti in smo v drugačnem položaju kot ZDA. Tam imajo večinski sistem, ki sili k zmernosti, kjer moraš prepričati večino, imajo zgodovinske težave, se soočajo s težko zgodovino, mi pa imamo svojo lastno zgodovino, ki je obremenjena s totalitarizmom, zlorabo oblasti. Danes imamo volilni sistem, ki je proporcionalen in spodbuja skrajnosti, kar strankam zadošča, da prepričajo majhno število volivcev, da pridejo v parlament in to z nekimi radikalnimi idejami. To ima lahko dolgoročno slabe in nevarne posledice za celotno skupnost, je pa praktično nemogoče doseči spremembo. Nekoč je politična elita spremenila ustavo, da voli ljudi na referendumu za večinski sistem ne bi bila uresničena, soočamo se s posledicami tega. Zaradi tega volilnega sistema imamo 9 strank v Državnem zboru, kup neodvisnih poslancev, vse to pa omogoča, da vlada nekdo drug. Zato pride na oblasti do takih revoltov, ker se Janez Janša ne pusti, da bi se vladalo mimo njega. Čeprav je tudi to težko, ker tudi vladarji lahko izbirajo med tistim, kar je možno in včasih so vse možnosti slabe.«

Možina: »Ko vladajo pomladne stranke, te vidimo na TV kot predsednike vlade, ministre … Za drugačen princip pa se je odločila slovenska, tranzicijska, komunistična levica, ki razume državo kot svoj plen. Tako se je stvar tudi začela: z množičnimi pomori in ropanjem premoženja, ki je postalo najprej državno, potem družbeno, potem so ga sprivatizirali ti isti. Oni izkoriščajo državo, ne vladajo, niso v prvem planu, ampak se ne zgodi taka absurdna situacija kot v Sloveniji, da so tako neodgovorni, da jim je tako »mar« za državo, da v prvi plan potiskajo drugo-, tretje- ali četrtorazredne ljudi. Pa nimam nič proti Marjanu Šarcu na osebni ravni, saj je bil moj sodelavec (sem ga zaposlil na TV takrat, a le kot Serpentinška v zabavni oddaji, ne kot premierja) …«

Jančič: »Šarca je volilo 13 % ljudi, SDS pa 25 %. Tudi v seštevku z SD je ostal za največjo stranko in če nimaš volivcev in sestaviš manjšinsko vlado, če si strašno sposoben, to ne bo uspešna vlada in tudi dejansko ni bila. In tako je po letu dni, ko bi vlada šele mogla začeti vladati, premier odstopil, kar je najslabše možno za državo. Pride druga vlada, ki mora spet na novo postaviti infrastrukturo, ker je prejšnja postavila svojo. Prejšnja na vso moč vpije, ker je prejšnje odstavila, v resnici pa so sami povzročili strašne težave z neodgovornim prevzemom oblasti po hudem volilnem porazu. Prejšnja koalicija je iz več kot 50 glasov na volitvah padla na 25, kar je katastrofalen upad. In tudi o tem se je relativno malo govorilo v medijih.«

Šarec je odstopil, čudimo pa se, ko ga na POP TV vabijo kot resnega sogovornika za reševanje nastalih razmer (ne v zvezi s korono, pač pa v zvezi z odstavitvijo vlade) …

Možina: »V »laboratoriju« še ni koncipiran nov obraz in so ga obudili do te mere, da funkcionira in po javnomnenjskih anketah še dosega spodoben odstotek, tako, da se gradi na njem. A se spomnite situacije januarja, kako so bili jezni na Šarca in nesrečni ne samo koalicijski partnerji, ampak tudi mediji? Pa vendarle, če potrebuješ alternativo proti desnosredinski vladi, je vse dobro, tudi »odslužen konj«, če se malo pošalim. Res me skrbi, da je politična elita, ki nadzoruje poglavitne sisteme v državi (gospodarske, bančne, sodne), tako neodgovorna, da pošilja v prve vrste ljudi takih skromnih sposobnosti.«

Jančič: »Opozicija je prav, da se pojavi na TV, Šarec je voditelj velike opozicijske stranke, jih je še nekaj, ki so podobne velikosti. Pomembno je, da mora biti ne glede na to, kdo je na oblasti in kdo v opoziciji, status približno podoben, v sorazmerju. Če pogledamo nazaj, ko je druga stran vladala in je bila druga opozicija: ali so takrat mediji enako reagirali na objave na FB, na Twitterju, vabili v studio z enakimi simpatijami? Ugotovimo, da niti slučajno ni enako, da je bilo povsem obratno, takrat pa so iskali vedno sporočila na spletnih omrežjih, ki bi diskreditirala opozicijo in so to objavljali. V Sloveniji ima kot v prejšnjem sistemu vlada velik vpliv na to, kdo bo vodil največje medije v državi in so imenovali svoje ljudi in imamo strukturo, kot jo imamo. Danes slišimo dosti kritik o strašnem pritisku, ki ga izvaja nova vlada na medije. V zadnjih dveh letih sta bila zamenjana dva odgovorna medija dveh najpomembnejših medijev v državi: Dela in informativnega programa javne televizije. Oba urednika je zamenjala prejšnja večina, leva in to pred volitvami. To se je zgodilo brez resne pozornosti v medijih, pa je prišlo do teh odstavitev praktično čez noč. Nista odstopila, ampak so ju odstavili, pa ni bilo poročanja. Hkrati pa se poroča o strašnih pritiskih desne vlade na medije, pa ni nič naredila, o tistem, kar se je zgodilo, pa je bilo vse tiho. Tisto je bilo pa res politično. Na TV pred volitvami niso le odstavili urednice, bili smo priča zahtevi programskega sveta, kjer je imela prejšnja oblast dvotretjinsko večino, da morajo odstaviti celo direktorico TV, ker ni bila pripravljena sprožiti postopka za odstavitev te urednice, ker je menila, da je to nepošteno. In ker jim to ni uspelo, ker je en glas zmanjkal, so odstopili, odstopil je predsednik programskega sveta, odstopil je Domen Savič, ki je bil politično nastavljen z Levice, odstopil je predstavnik zaposlenih znani komik Sašo Hribar. To so ti brutalni posegi v medijih, ko zamenjaš odgovornega urednika zaradi političnih razlogov.«

Vsi, ki so objavili zgodbe o Ultri, kar je škodilo ugledu Golubiča, so izgubili službo ali se vsaj znašli na sodišču. Novinarski poklic je tvegan, običajno pa ni večjih tveganj, če tolčeš čez Janeza Janšo.

Zakaj plačujemo javno TV, če nam vse bistveno zamolči?

Možina: »Vsega tudi ne zamolči, tu moramo biti korektni. Na RTV Slovenija deluje kljub vsemu kup ljudi, ki pridno delajo na različnih, vsebinskih področjih, tudi v informativnem programu, res pa je, da razumem intenco nekaterih, ki bi radi RTV prispevek ukinili, ker se je TV v zadnjem obdobju tako zelo kompromitirala. Tega mi je žal. Po osnovni izobrazbi sem zgodovinar in določeni filmi se mi ponavljajo. Živimo v toku hude propagande, ko je tisto, kar se govori in propagira, popolnoma nasprotno tistemu, kar je res. Podobno kot kar se je dogajalo med 2. svetovno vojno in po vojni. Okuženi smo s komunistično mentaliteto razmišljanja in medijskega delovanja. To je hud izraz, ampak ima določene povezave. Vse ideologije in demokracije niso imune na manipulacije, medijske laži, ampak nobena ideologija za razliko od komunizma laži in manipulacije ne izkorišča na tako dominanten način. Absolutno nobenega vpliva nima trenutna oblast na vsebino na RTV SLO. Saj je ravno obratno. Na žalost se je en del informativnega programa na RTV SLO odločil celo za vojno proti sedanji vladi, vsaj tako ljudje razumejo. Kakšen vpliv ima ta oblast na medije? Morali bi videti rezultate tega vpliva! V nasprotnem primeru prejšnje garniture pa je bil popoln vpliv na medije. SD vlada RTV SLO ves čas, ne samo po vsebinski, ampak tudi po finančni plati. Tudi sedanje vodstvo bo imelo verjetno kar hude probleme, če bo nekdo pogledal v zakulisje.«

Jančič: »Najhujši spodrsljaj letos je zagrešila Tarča, pa jih je sicer zagrešila že več. Gre za oddajo, kjer so uporabili gradivo za izredno sejo, ki jo je v parlament vložila Levica. Skušali so vlado obtožiti, da je kriva za mrtve zaradi Covida v domu starostnikov in Tarča je naredila celo oddajo na osnovi tega gradiva, ki pa je bila huda obtožba slovenskih zdravnikov, da so morili starostnike, ljudi, za katere so skrbeli, da so delali spiske smrti, imeli so zraven še raziskovalne članke, ki so to menda dokazovali. To so izjemno hude obtožbe zdravnikov, prikrili pa so imena teh zdravnikov, ki so jih obtoževali. To je preprosto nezaslišano. Zdravniki so se zelo besno odzvali, saj je šlo za zelo grobe, lažnive obtožbe. Presenetljivo je to, da ni bilo reakcije, pa je šlo za zelo hud, nepošten, nekorekten spodrsljaj do ljudi, ki so trdo garali. To me je presenetilo. Odreagirati bi moral urednik, čakali smo na javno opravičilo, pa ga ni bilo. Tega javna TV ni bila sposobna narediti. Tu pa imam težavo in imam težavo celo s financiranjem te TV, čeprav igra pomembno vlogo.«

Z nekdanjo skupno državo smo imeli skupni sistem in Hrvati so naredili nekaj serij, dokumentarni film: »Zločini komunizma na Hrvaškem«. Ko sem pisala urednici na RTV SLO, če bi ga lahko predvajali tudi pri nas, je odgovorila, da ni odgovorna, poslala naprej, a nisem dobila odgovora …

Možina: »Pred leti sem naredil nekaj odmevnih kultnih dokumentarnih filmov, vsaj dva: Zločin, ki ne zastara in Zamolčani – moč preživetja, ki sta tudi najbolj gledani dokumentarni oddaji TV SLO tega tipa vseh časov. Zamolčani … je takrat požel veliko odobravanja, tudi na levi strani, npr. v Dnevniku so bile pozitivne ocene, zdelo se mi je, da se premikamo v »sfero normalnosti«. V času koronavirusa so nas pozvali uredniki, naj svoje oddaje predlagamo za Covid čas, ko ni programa in predlagal sem, da bi se ta dokumentarec predvajal ob osmih zvečer na 1. programu, da si to zasluži in da mislim, da bi imel veliko gledalcev. Imel sem polemiko z eno urednico in ji napisal, da živimo očitno v časih, ko takega filma ne bi bilo moč sproducirati. Leta 2004 je bilo to mogoče, zdaj to ni mogoče. Leta 2014 sem naredil film Urok Depale vasi, ki razkriva ozadje te politične afere. Sedaj to ne bi bilo več mogoče, kljub temu, da smo šli v korak s časom naprej, da imamo formalno zelo pluralne urednike, ampak se to ne more zgoditi. Kot nek strah, tihi dogovor. V teh dneh bo dve leti od intervjuja z dr. Jožetom Dežmanom na direkten način, ki je bil začinjen z neko mero cinizma dr. Dežmana, ki nekako pritiče tej problematiki … Zgodil se je pogrom, bil sem napaden s strani lastnega medija, generalnega direktorja, ki je sprejel na pogovor šefa Zveze borcev Turnška, prisotna je bila odgovorna urednica, obljubili smo mu, da se bo RTV SLO lotila resnih dokumentarcev, kjer bo prikazana prava zgodovina. Zato je moja knjiga izšla pol leta pozneje ob pomoči pametnih ljudi iz medijev, tudi Petra Jančiča. Zveza borcev je organizirala 2. avgusta 2018 miting v Kopru, bilo je 150 ljudi, ki so vpili, žalili, grozili, bili so pozivi k nasilju … O tem noben medij ni poročal, razen RTV SLO, ki je poročala olepševajoče, zavito v celofan. RTV SLO je imela v Odmevih prispevek, ki ga je na žalost napovedala Rosvita Pesek in v tem prispevku so enostransko »nabijali« o tej zadevi, kako je stvar problematična, kako mora Možina iti, naslednji dan pa mi ta ista RTV ni omogočila popravka, da bi povedal svoj del resnice, kljub temu, da me je kolega Arih že povabil v oddajo. Bil sem že na poti na RTV, da bi tisti dve minuti lahko govoril, pa sem se moral obrniti. Običajno je hudič pred vrati, tukaj pa je že v hiši.«

Jančič: »Zveza borcev: gre za družbenopolitično organizacijo iz prejšnjega sistema, RTV je reagirala, kot da smo še vedno v »tistih« časih. Direktor RTV drugih, ki kaj protestirajo, ne sprejme na tak način. Bilo je nenavadno, da ni bilo reakcije novinarskih organizacij ob zahtevi, da je treba cenzurirati, odpustiti novinarja, ker to so bile zelo grobe zahteve, ki so šle v nasprotju z vsemi pravili. Tukaj pa je bil molk. Običajno novinarji branimo svobodo govora.«

Jančič: Ljudje morajo različne medije kritično spremljati in ne verjeti vsemu. Mediji imajo vpliv in spretne manipulacije je včasih zelo težko zaznati.

Bralce in poslušalce zanima resnica. Kje jo najdemo?

Možina: »Najprej poslušajte Radio Ognjišče, to oddajo. Je cel spekter medijev: Siol.net, spletni portal Časnik.si, portal Domovina.je, Družina, Slovenski čas, Demokracija odpira določene zadeve, Nova24 prinaša ogromno informacij, ki jih poglavitni mediji zamolčijo. Pozornost gledalcev do nekaterih poglavitnih medijev zelo upada, število gledalcev Nova24 TV pa raste. Nivo gor ali dol, ampak ljudje hlepijo po informacijah, ki jih v glavnih medijih ne dobijo.«

Jančič: »Ljudje morajo različne medije kritično spremljati in ne verjeti vsemu. Mediji imajo vpliv in spretne manipulacije je včasih zelo težko zaznati. Kdo ima vpliv na vsebino glavnih časopisov, spletnih portalov, …? Gotovo uredniška ekipa, novinarji, deloma so tudi izbrani, deloma pa ima vpliv tudi realno dogajanje v družbi in če tega ne delaš, te ljudje ne berejo. Številni drugi pa skušajo vplivati in so pri tem bolj ali manj uspešni: politiki, podjetniki, … V medijih so veliki interesi, ker vplivajo na ravnanje ljudi.«

Jože, je kdorkoli kdaj vplival na to, da se je kakšna vaša oddaja prikazala ali ne?

Možina: »Dokumentarca Zamolčani – moč preživetja iz 2004 si vodstvo ni utegnilo ogledati, imeli so scenarij, ampak ga očitno nihče ni bral. Ko ga je nekdo od doušnikov pogledal, je nastala panika, film so umaknili iz sporeda, namesto njega pa umestili oddajo o živalih Zajedalci, kar je bilo prav patetično. Takrat se je prvič zgodilo, da smo se temu uprli, tudi jaz kot novinar, Radio Ognjišče je pri tem pomagal, Nedelo in smo naredili »rabuko«. Vodstvo RTV se je umaknilo, oddaja je bila na sporedu in tudi zato doživela še toliko večji uspeh in pozornost. Takrat je bila odgovorna urednica Tanja Starič, sedanja voditeljica in to je gotovo madež na karieri vsakega, da so jo umaknili z nekimi izgovori, češ, da je oddaja predolga. Bil je pritisk Zveze borcev in je Janez Kocjančič pozneje priznal, da je on klical. S to oddajo ni bilo nič narobe, ni bila pa po meri Zveze borcev, ki je sicer posegala v program neštetokrat. Imam pričevanje novinarja, ko smo odpirali največje povojno grobišče v Evropi pri Teznem. Prispevek v montažo je prišel gledati general Dolničar, takratni predsednik Zveze borcev, odobril, kaj gre noter in kaj ne.«

Jančič: Javni vtis je, da so najbolj ogroženi novinarji na javni RTV, ki imajo v resnici status javnih uslužbencev in so najbolj zaščiteni in najbolj varni v tej državi!

Jančič: »Ko se govori o cenzuri, je treba biti zelo natančen. Cenzura je oblasten poseg in to Možina opiše, Zveza borcev posega, da se neka stvar ne objavi. V slovenski medijski srenji se cenzura uporablja za to, kadar urednik popravi očitno napako, enostranskost novinarja. Tisto ni cenzura, tisto je pravilno ravnanje. Ni res, da lahko medij objavi karkoli. Včasih moraš kakšno stvar kot urednik tudi ustaviti. Podobno kot pri zgodbi novinarja Karbe o domnevnem Rodetovem sinu. Če nimaš dokazov, je to nevarna zgodba za novinarja, odgovornega urednika, časopis, ki dolgoročno plača visoko ceno z izgubo verodostojnosti. Zato je dobro, da se tudi novinarji med sabo »pazimo«, da se ne dogajajo napake. Nevarno pa je, ker napak nočemo popravljati iz političnih razlogov. So zgodbe, ki so relativno nevarne. Vsi, ki so objavili zgodbe o Ultri, kar je škodilo ugledu Golubiča, so izgubili službo ali se vsaj znašli na sodišču. Novinarski poklic je tvegan, običajno pa ni večjih tveganj, če tolčeš čez Janeza Janšo, tisti dobijo dodatke k plačam.«

Možina: »Naj povem anekdoto. Tudi sam sem doživel nekaj groženj oz. napadov in to so resne stvari. Ko so me zadnjič snemali za Tednik na to temo, sem zaključil, da grožnje so eno, kritika našega dela – na to pa moramo biti navajeni. Da se mora pa tudi javna TV zavedati, da mora ravnati pluralno in da ima s tem velike težave. Kolegici sem rekel, da je to bistven odgovor in naj ga objavi. Oni pa so to izrezali.«

Možina: Dokumentarca »Zamolčani – moč preživetja« iz l. 2004 si vodstvo ni utegnilo ogledati, čeprav so imeli scenarij. Ko pa ga je pogledal nekdo od doušnikov, je nastala panika. Film so umaknili iz sporeda, namesto njega pa umestili oddajo o živalih: »Zajedalci«, kar je bilo prav patetično. Takrat se je prvič zgodilo, da smo se temu uprli.

Kakšna je prihodnost medijev?

Jančič: »Največja težava ni to, kar mi govorimo, to so okužbe s koronavirusom, ki so hudo številne v državah v naši okolici. Pri nas niti ni tako hudo in upam, da ne bo še večje gospodarske škode zaradi tega, da se bomo iz tega dobro izvlekli in od tega bo odvisna naša prihodnost. Tudi od sposobnosti vlade, da to obvladuje, kar je pokazala v tem prvem delu, je pa pomembno tudi to, kako ljudje pri tem pomagamo, da vlada lahko izpelje tisto, kar hoče in je prav.«

Možina: »Ogrožen je naš ustaljen način življenja, vzorec obnašanja, potovanj, številni poklici, obrtniški in drugi in to so resne stvari. Želim pa si pri tem, da bi mediji odigrali pozitivno vlogo, tudi javna TV. Na začetku je pozitivno začela, sedaj pa je premalo opozarjanja, kako resna je ta stvar, ko imamo izkušnje iz bližnje preteklosti iz okolice. Npr. ko vidimo Ivana Galeta, Tanjo Fajon brez maske, okrog trop ljudi. En normalen medij bi to problematiziral, bi dajal zglede, da se to dogaja, ne pa, da se novinarka ozira nazaj, govori, da so protesti vedno bolj množični, zadaj pa se vozijo trije kolesarji.«

Jančič: »Ko gre za prihodnost medijev, bi nekaj opozoril. Javni vtis je, da so najbolj ogroženi novinarji na javni RTV, ki imajo v resnici status javnih uslužbencev in so najbolj zaščiteni in najbolj varni v tej državi! Zaradi koronavirusa in siceršnjih dogajanj pa so številne medijske hiše in novinarji doživeli množična odpuščanja, npr. v tisku, s temi se pa nihče ne ukvarja. Kako cel ta medijski sistem rešiti, da bi postal celo boljši kot v preteklosti, ne pa, da se ukvarjamo z nekimi miti, ki so posledica trenutnih spopadov, ker so se na javni TV odločili, da bodo šli v vojno s sedanjo vlado, hkrati od tam slišimo, kako jim je Šarčeva vlada obljubila povišanje financiranja zaradi višjih plač, v preteklosti pa o tem niso govorili.«

Možina: »Problematično se mi zdi to, da se dogaja ideološki spopad rušenja vlade. Če bo z medijskimi, političnimi manipulacijami uspelo tako vlado zrušit, imamo širši problem v Sloveniji. Čaka nas dolgo obdobje negotovosti in radikalizma, ki vidimo, da je nevaren. Ta levičarski radikalizem, ki se tudi prezentira običajno s strani priviligiranih skupin, ki imajo zelo blagohotno odprto državno malho, to nas lahko upravičeno skrbi in tega ljudje, ki živijo od svojega dela, ne razumejo.«

Jančič: »V preteklosti so točno te vlade, ki so nastale z novimi obrazi, praktično vse, kar je vrednega v tej državi, razprodale tujcem. In to celo spornim tujcem, napol propadlim podjetjem, npr. Adria, Mercator. Morebiten ponoven padec vlade pomeni le še večje težave. Država potrebuje učinkovito vlado, red, ne pa, da imamo kar naprej predčasne volitve, zato, ker eni niso na oblasti in jih to strašno boli.«

Kam spada Radio Ognjišče?

Možina: »Je medij z veliko zaslugami, ima veliko potenciala za naprej. Težko bi to vrednotil. Je na nek način blagohoten za dušo, sam ga veliko poslušam v avtu. Oddaje me pritegnejo. Na polju družbenega obveščanja pa je za vaš radio še izziv. Stvari so se spremenile, ne živimo v družbi, kjer bi lahko živeli v neki ležernosti, ampak je iz te cone udobja treba izstopiti, imeti več oddaj, v katerih se pogovarja o družbenih problemih, da se ljudi osvešča, ne hujska, informira, da bodo pripravljeni na čase, ki se obetajo in niso najbolj rožnati. Radio Ognjišče ima izredno vlogo in tudi na ta način bo dvignil svojo prepoznavnost.«

Jančič: »Pri radijskih postajah smo priča koncentracijam in monopolom. Na eni strani imamo javni servis, ki ima cel kup radijskih postaj, ki jih financiramo vsi ljudje preko prispevka, potem pa vidimo, da so se druge radijske postaje zelo združile. Odlazek in Oblak sta povezala te regionalne mreže, ni več dosti konkurence. S tega vidika je Ognjišče koristno in je vsaj še neka konkurenca. Vesel bi bil, če bi bilo te konkurence pri medijih, tudi politične različnosti, več.«

Jančič: Država potrebuje učinkovito vlado, red, ne pa, da imamo kar naprej predčasne volitve, zato, ker eni niso na oblasti in jih to strašno boli.

 

 

Peter Jančič je aprila letos kot odgovorni urednik prevzel uredništvo Siol.net. Jančič je uveljavljeno ime na slovenski novinarski sceni, med drugim je bil odgovorni urednik Dela, dolgoletni novinar Večera.