Mateja F. Novljan
Boštjan Smole
Silvestra Sadar
Ukrepi ne smejo biti izgovor za prekinitev socialnih stikov  (foto: Pixabay)
Ukrepi ne smejo biti izgovor za prekinitev socialnih stikov | (foto: Pixabay)

Izgovor, da je za vse kriva korona, ne zdrži

23.07.2020, 17:55 Nataša Ličen

Preprosto ni pošteno, če korono izrabimo za izgovor ob prekinjenih odnosih, za odtujenost, za manj druženja in stikov med ljudmi.

O izzivu aktualnega doživljanja družbenih tokov, tudi o odnosih, smo govorili z mag. Vido Vidmar Kastelic, zakonsko in družinsko terapevtko, doktorsko kandidatko iz omenjenega področja. Izvaja trenutno tudi brezplačno skupinsko terapevtsko pomoč za ženske z izkušnjo splava. Terapija zajema osem srečanj, ob tematikah, kot so doživljanje izgube, sindrom obletnic, partnerski odnos, pravica do žalovanja, strah pred vnovično zanositvijo in kakšna sem po terapevtski izkušnji.

Mag. Vida Vidmar Kastelic
Mag. Vida Vidmar Kastelic © Osebni arhiv

Biti skupaj je eden od najpomembnejših časov v družini. Biti skupaj, biti človek, biti živ.

»Socialnih stikov ne gre zanemariti, le drugačni so. Čez tehnologijo imamo veliko za povedati, zakaj je ne bi v tem obdobju izrabili v prid ohranjanju stika z ostalimi.« Spregovorili smo tudi o govorici telesa. Prvi vtis, občutek ob srečanju z drugim, je malokrat zmoten. »V ljudeh je še zelo živo to zaznavanje, res pa plahni s trenutnim stilom življenja. Dovolimo si čutiti, ne razmišljajmo samo, kako bi moralo biti. Bodimo pozorni na doživljanja ob drugih. Vzemimo si čas, umirimo se. Trenutki so tisti, h katerim se moramo vrniti.«

Človek je vedno pred dosežki, uspehi, ocenami in podobnim.
Človek je vedno pred dosežki, uspehi, ocenami in podobnim. © Pixabay

Ko se družinski član vrne domov, je zelo pomembno, kaj ga vprašamo. Ali vprašamo najprej po dosežkih, rezultatih ali vprašamo, kako je?

Družina je lahko pogosto najstrožji kritik. »Ljudje smo si vzeli preveliko pravico ocenjevanja in komentiranja življenja drugih. To poseganje je postalo pretirano, prestopili smo mejo dostojnega. Postalo je navada, izgubili smo kompas. Vtikamo se v intimnost drugega.« Družina je v svoji osnovi zatočišče, kjer smo iskreno v vsem, žalostni in veseli. Prepogosto pa je razširjena družina Inštitut kritike, in tega se ljudje bojijo. »Lahko je leglo ocenjevanja, v njej ni več prvobitnosti. In, to je žalostno.«

Biti skupaj je izredno dragocen družinski čas.
Biti skupaj je izredno dragocen družinski čas. © Pixabay

Vzgajamo z zgledom, to je najboljše. Če je vzdušje v družini takšno, da smo lahko vseh razpoloženj, je to blagoslov.

»Doma res ne bi smeli igrati vlog. To je naporno. Priti domov in reči: »Danes sem tečna«, »danes sem jezen«, in če to sprejmejo, je to Družina z veliko začetnico, ki dovoli, da smo takšni, kakršni smo, brez pretvarjanj. Ko se družinski član vrne domov, je zelo pomembno, kaj ga vprašamo. Ali vprašamo najprej po dosežkih, rezultatih ali vprašamo, kako je? Kako se počuti? S tem vzgajamo, mu damo vedeti, da je človek pred vsem, da je na prvem mestu, je pred rezultati, uspehi in dosežki.«

»Današnji človek je obtežen z odgovornostjo po eksistenci. Tu je tudi tehnologija, zaradi katere smo ves čas dosegljivi. Se kdaj vprašamo, kaj se dogaja s telesom na hormonskem nivoju? Biti vseskozi dosegljiv, pomeni, da tudi ves čas preverjamo klice, sporočila. To je breme, zato je treba postaviti mejo, časovni rok, do kdaj sem dosegljiv, od kdaj pa sem samo jaz.«Ukrepov ne moremo izrabljati za izgovor. Ne bo šlo, ker je treba živeti in bo treba preživeti. Vsak od nas je odgovoren, da išče nove poti bližine.

Smo v družini sprejeti, takšni, kot smo, brez pretvarjanj?
Smo v družini sprejeti, takšni, kot smo, brez pretvarjanj? © Pixabay

Ukrepov ne moremo izrabljati za izgovor. Ne bo šlo, ker je treba živeti in bo treba preživeti. Vsak od nas je odgovoren, da išče nove poti bližine.

»Realnost kulture odnosov, bližine, se spreminja. Ob srečanju si ne podamo rok, na primer. Ob pogovorih s strokovnjaki smo soglasni, zdravje je na prvem mestu. Socialni stiki, gospodarski tokovi, ekonomski dobrobit in vse ostalo, je trenutno na drugem mestu. Ne pomeni, da moramo zaradi tega zanemariti socialne stike. Tu je past, ne da jih ne more biti, le drugačni naj bodo. Prav tehnologija, ki nas pogosto bremeni, je zdaj priložnost, da ob njeni pomoči vzdržujemo bližino z drugimi. Ukrepov se je treba držati, ne smemo jih izrabljati za izgovor. Ne bo šlo, ker je treba živeti in bo treba preživeti. Vsak od nas je odgovoren, vsak od nas ima možnost in priložnost za kaj novega, za kreativnost in iskanje novih pot, kako lahko drugače.«

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Pozitiva

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Sestre dominikanke Svete Katarine Sienske v župniji Petrovče (photo: FB Vanči Arzenšek) Sestre dominikanke Svete Katarine Sienske v župniji Petrovče (photo: FB Vanči Arzenšek)

Sestre dominikanke zapuščajo Petrovče

V župniji Petrovče so deset let živele in delale sestre dominikanke Svete Katarine Sienske, zdaj pa jo zaradi pomanjkanja poklicev zapuščajo. S pomočjo pri pastoralnem delu in sprejemu romarjev ...

Svete Višarje na prvi avgustovski dan v megli (photo: Matjaž Merljak) Svete Višarje na prvi avgustovski dan v megli (photo: Matjaž Merljak)

Romanje na Višarje kljub dežju, deloma na daljavo

Na Svete Višarje sta včeraj vabila Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov na 33. Romanje treh Sloveniji. Zaradi zelo slabega vremena je bil okrnjen tako program kot tudi ...

Duhovnik pred vrati samostana (photo: Pixabay) Duhovnik pred vrati samostana (photo: Pixabay)

Kaj o premestitvah duhovnikov pravi p. Cestnik?

Prvi avgust je datum, ki prinaša spremembe za marsikaterega duhovnika. Te dni se po nekaterih slovenskih župnijah farani spoznavajo z novim župnikom, kaplanom ali duhovnim pomočnikom. Nekaj o ...

Dr. Mateja Logar (photo: www.svetopisemskimaraton.si) Dr. Mateja Logar (photo: www.svetopisemskimaraton.si)

Zakaj bi se cepljeni bal necepljenega?

V začetku junija smo dosegli vrh po številu cepljenih na dan, od takrat ta krivulja upada, zdaj smo pri 38 % ljudi, ki so bili cepljeni z obema odmerkoma oz. 43 % z enim. Četrti delta val je začel ...