Dober vzor je močna baza, pravi nagrajeni kmet Zvone Černelič

Kmetijstvo 16. 07. 2020, 17:45 Nataša Ličen

Zvone Černelič iz Biodinamične kmetije Dečno selo, v Artičah, je prejemnik nagrade Rural Inspirational Awards, ki jo podeljuje Evropska komisija.

Zavedam se, da je to verjetno ena največjih nagrad, ki jo lahko dobimo za svoje delo.

»Na kmetijskem ministrstvu so opazili naše delo in to je bil prvi povod za prejem nagrade. Sprva se mi nominacija ni zdela pomembna. Zgodba se je začela leta 2003, kmetujemo biodinamično, to je nadgradnja ekološkemu. Kmetovanje brez kemije, brez pesticidov, je moja želja. Sliši se morda kot utopija, pa ni. To je mogoče. Upam, da se bo kmetijstvo pri nas širilo v to smer.«
Certificirana celotna država
»Za zgled lahko vzamemo indijsko zvezno državo Sikkim, ki se nahaja na severovzhodu Indije, leži pod Himalajo, meji pa na Nepal, Kitajsko in Butan. Leta 2003 je sprejela radikalni eksperiment – povsem je prepovedala uporabo pesticidov. Uvedli so stroge ukrepe, z visokimi denarnimi kaznimi oglobijo, tudi z nekajletnim zaporom, vsak poizkus neupoštevanja popolnoma ekološke proizvodnje hrane. Vsa narava se je pri njih obnovila in to je spodbudilo tudi razvoj turizma.«

Deležen sem bil tudi posmehovanja. Pomembno je imeti svojo zavest in verjeti v pošteno delo ter zgodbo. To je nagrada za vse vloženo delo.

»V Sloveniji bi morali delati, kot so delali naši predniki. Ljudje vsekakor ne bi bili lačni. Hrane je dovolj, po gospodinjstvih se je veliko odvrže. Hrana ni dovolj cenjena. Z ekološkim, biodinamičnim načinom kmetovanja, lokalnim povezovanjem, in s pridelavo na zdravih tleh, se pridela še več. To bi bilo dobro za našo državo, vsaj razmislimo v to smer.«

Imeti moraš vizijo in voljo do dela. In, začeti je treba z majhnimi koraki.

»Ko sva z ženo kupila zemljo in postavila kmetijo, je bila odločitev po ekološkem kmetovanju enostavno stanje zavesti. Vse se začne pri zdravi zemlji. Tla morajo biti zračna. Skrbimo, da je v njih dovolj humusa, življenja. Če je z rastlino kaj narobe, pridejo škodljivci. Ne bom rekel, da ni nikakršnih težav. Vsako leto je tudi drugače. Imeti je treba vizijo in voljo do dela. Toda, to gre v sklop kmetovanja. Največja nagrada je zadovoljstvo ljudi nad našo hrano.«

Biti izbran med vsemi kmetijami v Evropi, ki so bile kandidatke za nagrado, je kar velika reč.

»Treba je razmišljati z glavo. Tudi prevzeti dobre stvari, ki jih vidimo drugod. Pri svojem delu uživam. Jagode, ki jih pridelamo, so med zelo želenimi artikli. Imajo posebno aromo in poln okus. Rad kakšno košarico tudi podarim. Posebej ganljiva je bila pred kratkim pripoved gospe, ki je prišla na tržnico po košarico jagod za svojega moža, na smrtni postelji, ki si jih je zaželel.«

30 odstotkov hrane zavržemo, tudi mesa pojemo preveč.

»Zemlja, mati narava, nas prehranjuje. Bijejo nam zadnje ure. Žal so določeni lobiji še vedno premočni. Lahko pa smo dober vzor, to je naša močna baza, ki se širi med ljudmi. So posamezniki, ki sledijo. In, veliko nas je že. Tudi v Sloveniji. Vse več strank, potrošnikov, tudi zahteva takšno hrano. Hrano, pridelano na majhnih kmetijah, na naraven način. Zdravo hrano. V eni majhni gredici lahko pridelamo res veliko. Teorija, da bi bili lačni, če bi kmetovali tako, preprosto ne zdrži.«