Vrtnarski nasveti Miše Pušenjak – julij 2020

Svetovalnica | 22.07.2020, 11:45 Mirjam Judež

Sonce je posijalo, a smo pred novo deževno dobo. V vrtovih imamo obilo dela. Nekaj nasvetov, kaj delamo v teh dneh, kako rešujemo zaradi temperaturnih nihanj prizadete rastline, nam bo natrosila Miša Pušenjak, svetovalka, specialistka za to področje na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor: »Prestopna leta so vedno problematična, kar se tiče zdravja vseh, ne samo rastlin.« Pogovor je vodil Robert Božič, z vprašanji pa je obogatilo oddajo kar nekaj poslušalcev. Sogovornici jezik teče zelo hitro, povzetek oddaje pa lahko preberete lepo počasi ...

Kako vi vidite to muhasto, spremenljivo vreme? 

»Že od pomladi sem napovedovala velike težave. Sušno, pretoplo obdobje, dva meseca prenizkih temperatur predvsem za plodovke terja svoj davek. Tudi nam ne pašejo ti temperaturni skoki, zato se običajno prehladimo jeseni, ko začnejo temperature nihati. Človek se lahko zaščiti, tudi živali skušamo zaščititi (živali se prestavljajo iz hleva na prosto), rastline so pa na mestu, ki smo jim ga mi odmerili. Letos imamo kombinacijo »preveč vode« in temperaturne skoke, kar je še huje. Kar naprej je nihanje, rastlina se ne more prilagoditi. Kjer sonce ne pride, rastlina nima istih celičnih povrhnjic ali sten kot tam, kjer sonce sije. Letos pa si ne more ustvariti obrambe pred soncem, ker ga ni, potem pa pride en dan, ko zapeče po njej in nastanejo na plodovih opekline.«

V vaši vrtnarski skupini na FB sem videl nasvet, naj ljudje ne odtrgavajo preveč paradižnikov.

»V rastlinjakih, če so rastline pregoste, naj se jih malo preredči, da se doseže zračnost. Letošnje leto pa odsvetujem odtrgavanje. Ko dobivajo plodovi barvo, takrat odrežemo tiste liste gor do plodov, da spodaj dosežemo zračnost in gibanje zraka po celem nasadu. Če listi niso bolni, če ni krompirjeve plesni (samo to je vzrok, da liste režemo po celi rastlini), rajši z domačimi pripravki pomagamo rastlinam.«

Franko: Pepel bi rad posul po gredici.

»Pepel lahko uporabljate kot gnojilo. Opozarjam pa, da vsebuje veliko kalija, še več kalcija, nekaj malega fosforja, nič pa dušika. Pepela ne smemo dati preveč. Na leto se ga lahko da 1 kg na 10 m2, to je maksimalno. Bolj kot v zemljo, ga rajši potresete okrog kapusnic (zelje, cvetača, brokoli), septembra okrog pora, ker odganja talne škodljivce, muhe, njihove črvičke, manj bo bolhačev, nekateri ga dajo v nogavice in »štupajo« po listih, saj zaduši žuželke. Predvsem pa ga dajmo na kompost, ki ga potresemo s tanko plastjo pepela. Ne pa tega početi redno. Če bo v tleh preveč pepela, rastline prihodnje leto ne bodo rasle. Pepel ima kalij – element odpornosti. Kdor uporablja veliko hlevskega gnoja, manjka kalija in ta dodatek pepela zadosti tej potrebi po kaliju.«

Ivana; Buče rastejo s kompostnega kupa na vse strani, sicer cvetijo, ampak se tisti sad posuši, kje jih lahko malo prikrajšam?

»Buč in kumar načeloma ne krajšamo, ker s tem samo podaljšamo rok do takrat, ko bomo imeli plodove. Svetujem, da jih preprosto pokrajšate in kolikor bo plodov, jih pač bo. Letošnja težava je, da vse bučnice delajo ogromno moških cvetov, malo ženskih. Hibridi, ki ne morejo kompenzirati te svoje težave, pa plodove odvržejo, plodiči se sušijo. Na kompostu bodo imeli dovolj hrane, gotovo bo nekaj plodov. Svetujem, da bučke na novo posejejo in to grmičaste cukinije, ker bodo še čisto dobro rodile. Pri teh, ki jih že imamo, pa krepimo rastline z algami, z rastlinskimi izvlečki, ne z aminokislinami, ki pospešujejo rast. Z algami pa bomo rastlino toliko okrepili, da bo kakšen ženski cvet oz. plod le obdržala.«

Pavla: Imamo gredo narcis, zdaj smo vmes posadili zelje. Je to problem, ker narcise veljajo za strupene?

»Nobenega problema ni. Če vam zelje lepo raste, vas ni treba skrbeti. Narcisa je strupena, če čebulico poješ, sicer pa naj vas ne skrbi. Tudi čili in paprika se »razumeta«, paprika ne bo zato postala ostra, ker je zraven čili, pri zelju pa je teh skrbi še manj.«

Kaj se dogaja s čebulo? Je še popolnoma zelena, pa je že »padla okrog« ...

»Čebula je preprosto zrela, čeprav je zelena. Posušeni listi niso povezani z zrelostjo rastline. Ko vrat čebule postane mehek, rastlina prekine povezavo med listi in čebulo. Čebula je že dovolj debela, je že zrela, se ne bo več polnila, listi ne bodo več dali hrane v čebulo. Letos je tako vreme, da ni ne vroče, ne suho, zato se listi ne posušijo. Če je 30 - 40 % listov popadalo po tleh, je čebula za ven. Listov načeloma ne pulimo, če so zdravi. Pri česnu jih brez skrbi režemo. Pri čebuli jih obdržimo, tudi korenine obdržimo, ne tolčemo po tleh, da bi s tem otresli zemljo, s tem ranimo čebulo. Čebulo bi lahko sušili na soncu, ni dobro, da po njej dežuje, shranimo jo nekam, kjer je čimbolj vroče, prepih in suho. Naj se čebula čim prej posuši, šele potem pa v skladišče za čez zimo. Čebula rabi suho skladišče in temo. Če bo na svetlem, bo začela prej rasti. Krompir in jabolka pa rabita vlažen zrak. Temperatura je lahko 0,5 ali 1 stopinja, okrog 5 stopinj celzija naj bo. Če enkrat zmrzne, ni težava. Zime so lahko mrzle. Če bo minus-plus, minus-plus, bo čebula začela »gnati«. Če pa enkrat zamrzne, ni težav, je ne premikajmo in se bo normalno skladiščila naprej. Letos ne bomo imeli dolgo v pomlad čebule, ker je precej debela, zato se redkokdaj dobro skladišči. Če se le da, čebulo skladiščimo obešeno (najboljši so venci, kar so mnogi že pozabili, kako se jih dela) ali obesimo mrežaste vreče, s tem dosežemo zračnost, prepih. Če pa ne, jih damo v tanke plasti, v plitve zabojčke, dvignjeno na police.«

Marija: Solata začne delati lepe glavice, naenkrat pa postane cela rdeča. Ko sem jo populila, se mi zdi, da gnijejo koreninice oz. jo nekaj poje.

»Dve močni glivici sta, ki v takih razmerah znata napasti. Če se vam to dogaja še zdaj, sredi poletja, polovico manj gnojite, solato je dobro saditi tja, kjer sploh ni bilo gnojeno. Časovno jo lahko vsako drugo leto sadimo na isto mesto, ker je to stvar ozkega kolobarja, preveč gnojenja in takega vremena, kot je letos. Obstaja dober ekološki pripravek Rasti P, novejša zadeva za vrtičkarje. Pred presajanjem 24 ali 48 ur s tem zalijete sadike, če pa imamo puljene sadike, takoj, ko presadimo. Pri prvem zalivanju naj bo v vodi še Rasti P, to je bakterija, ki se naseli na vrat, korenine, deluje kot plašč, ki ne dovoli škodljivim glivicam (siva, bela plesen), da bi se naselile na korenine. En teden po presajanju pa to ponovimo, če je zelo hudo.«

Metka: Blitvo imam vso obžrto ob straneh, samo še steblo je v višino.

»To so verjetno tudi listne sovke, majhne gosenice. Tega je ogromno letos. Najbolj enostaven je pripravek iz listov rabarbare, steblo rabarbare pojemo, liste pa namakamo, poiščite na spletu recept – enkrat na teden škropite preko listov. Za sodo bikarbono ne vem, če deluje. Tudi s cetom in oljem, žličko mletega ali tekočega čilija, bi moralo delovati. V trgovinah imamo podobno bakterijo za gnitje, ki je popolnoma varna za uživanje. Z rabarbaro bo treba večkrat škropiti.«

Če bo v tleh preveč pepela, rastline prihodnje leto ne bodo rasle. Septembra ga posujemo okrog pora, ker odganja talne škodljivce, nekateri ga dajo v nogavice in »štupajo« po listih, saj zaduši žuželke.

Zakaj letos kumare tako hitro rjavijo?

»Rastline so trpele mesec in pol, ko je bilo mrzlo (kumare in paprike, ki nikamor ne rastejo), koreninski sistemi se niso tako razvili, kot bi se morali in to vreme, ko je samo 2 uri čez 30 stopinj, ponuja ugodne pogoje za bolezni, ker rastlina ni odporna, da bi se branila. Didimella je plesen, ki liste zelo hitro posuši. Bučke, solatne kumare in kumare za vlaganje – jaz bi jih še enkrat sejala (in če vzamemo sadiko, to zelo hitro naredi in zarodi) in te ne bodo tako hitro bolne. Tudi letos se dogaja pri kumarah, da delajo preveč moških cvetov. Svetujem hibrid, lahko sami kupite seme, posejete 2-3 semenke v manjši lonček, v treh tednih bo sadika za presaditi na prosto, po 5-ih tednih že naredi prve plodove. Kar je rjavega, ne populiti, kumare tudi z rjavimi listi še delajo plodove. Če pa imajo viruse, ki so jih prinesle uši (listi so nagrbančeni, različnih barv; pri bučkah se to hitro opazi), potem rastline populite, ker z njimi ne bo nič.«

Martina: paradižnikovi plodovi črnijo na spodnji strani plodu kot gladka lisa, paradižniki so na prostem.

»Gre za pomanjkanje kalcija. To je povezano z življenjem, metabolizmom same rastline. Rastlina ni navajena na te temperaturne šoke, vmes ima težave. Ne obupati, preko listov enkrat tedensko dodajamo kalcij. Domači pripravki žal ne bodo pomagali. Tisti, ki tega še nimate, ampak samo na kakšni sorti opazite te znake, vzamete namočene koprive, razredčeno mleko pol-pol – škropimo prek lista enkrat na teden, ne zalivamo v tla. Če pa se tega pojavlja veliko, se v trgovini kupi kalcijeva listna gnojila, nekatera zraven vsebujejo še aminokisline, vsa so dovoljena v ekološki pridelavi, ne pa uporabljati kalcijevih šumečih tablet. V splošnih listnih gnojilih je kalcija vedno premalo.«

Ko dobivajo plodovi paradižnika barvo, odrežemo tiste liste od tal do plodov, da spodaj dosežemo zračnost in gibanje zraka po celem nasadu.

Nizek fižol – samo listi so, plodov pa ni.

»Šele zdaj bo zacvetel. Lepši, bolj zdravi so fižoli, ki so bili sajeni junija. Maj je bil premrzel, fižol je občutljiv, predolgo je rastel. Lahko vzamete Protifert kalcij ali kalcij z aminokislinami, greste kar preko fižola. Obstaja še boljše gnojilo, ki vsebuje alge in hranila (Basfoliar Aktiv), ni še prepozno, da škropimo s tem. Nizek stročji fižol se še lahko seje. Če imate doma ognjič ali smo prihranili posušene regratove cvetove, iz tega skuhamo čaj in škropimo.«

Miša Pušenjak je avtorica številnih knjig, ki so izšle pri Založbi Kmečki glas, kjer jih z nekaj kliki lahko tudi naročite. Knjige se dobijo tudi v nekaterih knjigarnah, vrtnih centrih, najlažje in najhitreje pa prek spleta.