Robert Božič
Boštjan Smole
Rok Mihevc
S paradižnikom imamo te dni veliko opraviti. Tudi v tokratnem pogovoru. (foto: Axel Mellin / Pixabay )
S paradižnikom imamo te dni veliko opraviti. Tudi v tokratnem pogovoru. | (foto: Axel Mellin / Pixabay )

Kaj julija delamo na vrtu? Nasveti Fanči Perdih

08.07.2020, 12:46 Mirjam Judež

Dela v zelenjavnem vrtu v poletnem času ne zmanjka, nekatere pridelke smo že pobrali, dobili smo prazen prostor, ki ga je treba napolniti, saj je jesen še kar daleč. V studiu je bila Fanči Perdih iz Ekološke semenarske hiše Amarant, ki je odgovorila na kar nekaj vprašanj. Glavna "zvezda" tokratnega pogovora je bil paradižnik. S Fanči Perdih se je pogovarjala Slavi Košir.

Katere pridelke ste že pospravili?

»Zgodnje zelje, kolerabice, solate, prazne so gredice, kjer so bile od lani posajene blitve, peteršilj. Če želite, da imate peteršilj skozi celo leto, se ga seje v tem času zdaj oz. zadnja možna setev je v avgustu. Ta peteršilj bistveno bolje prezimi in ga imamo v pomladnem času do zgodnjega poletja, ko je nov posevek že tu. Spomladi pa peteršilj počasi kali.«

Franko iz Pivke ima lesni pepel. Rad bi ga posul po zemlji. V kakšnih količinah?

»Če dajete pepel direktno na zemljo, se ga da v zelo majhnih količinah, čisto na tanko, kot bi »posolil«. Bolje pa je, da pepel dajete v plasteh na kompost, ker ga mikroorganizmi sproti vežejo in predelajo z vso organsko maso. Tam nam dela manj škode. Če ga damo preveč na zemljo, bo zaprl pore in se bodo tla zamašila, da ne bodo tako zračna.«

Anica iz Podčetrtka je vprašala, kdaj je pravi čas za sajenje motovilca za zimo.

»Motovilec ponavadi sejemo zadnji teden avgusta in septembra. Ta setev bo dala pridelek že pozno jeseni. Lahko pa ga posejemo v platojčke, kot solato, po 3 semena v eno luknjico, v tem primeru pa lahko v platoje sejemo začetek avgusta, jih postavimo v senco drevesa, zalivamo, v septembru že presadimo mlade rastlinice na vrt in dobimo že pridelek v oktobru.«

Paradižnik ne rabi posebnega dognojevanja, ker toliko, kot naredi nad zemljo, naredi tudi v zemlji. Če je kjerkoli karkoli hranilnega v tleh, bo že znal poiskat. Paradižniki so zelo požrešni.

Kako presaditi letno solato in endivijo, jo kaj zgoraj porezati ali ne?

»Glede presajanja solate je tako: če so v platojčkih, so te solate manjše, imajo grudo, ni jih treba rezati, jih le prestavimo na vrt. Če je posejana na gredah, so ponavadi solate večje, zato prikrajšamo korenine in zgornji del, da zmanjšamo izhajanje vode iz rastline, tako da korenino porežemo 2-3 prste, enako nadzemni del.«

Je za radič že prepozno za setev?

»Zdaj še lahko sejemo in presajamo tiste radiče, ki so prezimni. Za poletne radiče pa je zdaj čas za sajenje sadik. Če gospa želi imeti jesenske radiče, naj poseže po sadikah, sicer se zna zgoditi, da rastlina ne bo naredila, kot je treba, čeprav je letos zelo veliko vlage. Tudi radiči, ki se šele zdaj sejejo, bodo naredili glave vsaj delno.«

Marija iz Kranja ima na vrtu pokrit paradižnik s prozorno streho. Na vrhu so rumeni vršički, spodaj pa zeleni.

»Vzroka sta lahko dva: paradižnik ima premalo hrane ali premalo vode. Ta dva vzroka povzročita, da listje postaja rumeno, ker je podhranjeno. Lahko pa rumeni zaradi preveč sonca, ki je čez dan zelo močno. Skozi prozorno streho sonce še toliko bolj zažiga. Poglejte, kako zalivate. Malo bolj zalijte. Dajte povrhu poskusiti malo senčiti z mrežami za senčenje (30 % senčenje), ki se dobijo v kmetijskih trgovinah. Letošnje leto je naše sonce zelo močno in rastline se težko borijo s temperaturnimi spremembami, zato moramo rastlinam pomagati.«

Če želite peteršilj skozi celo leto, se ga seje v tem času zdaj oz. zadnja možna setev je v avgustu. Ta peteršilj bistveno bolje prezimi in ga imamo v pomladnem času do zgodnjega poletja, ko je nov posevek že tu.

Branka z Gorenjske sprašuje, če še lahko sadi visoki fižol ob koruzi, ki je že kar visoka?

»Do 15. julija se lahko sadi visok fižol za pridelavo stročja. Za sajenje ob koruzi je vedno boljše, da je koruza malo večja. Eno zrno fižola gre na 5 koruz, ker se razrašča. Če bomo eno zrno dali za eno koruzo, bo fižol jeseni koruzo prerasel in jo začel moriti in koruza ne more delati, kot bi morala.«

Kako je z dognojevanjem paradižnika?

»Paradižnik ne rabi posebnega dognojevanja, ker toliko, kot naredi nad zemljo, naredi tudi v zemlji. Če je kjerkoli karkoli hranilnega v tleh, bo že znal poiskat. Paradižniki so zelo požrešni, zato tisti, ki ga sadimo v lonce, takoj porabi vso hrano, ki jo ima na razpolago. Tistim, ki sadijo v lonce, svetujem, da ob sajenju napolnijo lonec samo do dveh tretjin. Ko se rastlina dobro ukorenini in začne rasti, v določenem momentu pride do bledih listov, ustavi se rast, kar pomeni, da je rastlina porabila vso hrano, ki jo je imela v loncu. Takrat nad to prst dodamo za dva prsta humusne zemlje ali komposta in spet zalivamo in ta kompost oz. hranila, ki so v tej humusni zemlji, se sperejo v globino in hranijo rastlino naslednje tri tedne. Nato zadevo ponovimo.«

Če zalivamo z zalivalko po rastlinah, zalivamo zjutraj, da se rastline osušijo ali pa pozno popoldne, da je vročina že mimo. Če zalivamo v noč, bodo rastline ostale vlažne tudi ponoči in se lahko razvijejo glivice in lahko pride do napada bolezni.
Če zalivamo z zalivalko po rastlinah, zalivamo zjutraj, da se rastline osušijo ali pa pozno popoldne, da je vročina že mimo. Če zalivamo v noč, bodo rastline ostale vlažne tudi ponoči in se lahko razvijejo glivice in lahko pride do napada bolezni. © Markus Spiske / Unsplash

Zalivamo zjutraj ali zvečer?

»V tem času in vremenu ni treba zalivati. Če so paradižniki pokriti, jih je treba zalivati. Če želimo, da bodo rastline imele največ od te vode, zalivamo na dan za list. Druga stvar pa je, če zalivamo direktno v tla (kapljično ali talno zalivanje). Takrat je vseeno, kdaj zalivamo oz. zalivanje zvečer pomeni, da se bo zemlja bolj navlažila. Če pa zalivamo z zalivalko, razpršilko oz. tudi po rastlinah, je bolje, da zalivamo zjutraj, da se rastline še osušijo. Ali pa pozno popoldne, da je vročina že mimo in se rastline do noči še osušijo. Če zalivamo v noč, bodo rastline ostale vlažne tudi ponoči in se lahko razvijejo glivice in lahko pride do napada bolezni.«

Kako je s solatami, katere solate še lahko sejemo?

»Poletne solate, ki so odporne na vročino in sušo. To so kristalke, poletni čudež, solate, ki so za obiranje (teh je kar nekaj vrst) in tako imamo lahko solato skozi celo poletje, čez september in tudi kakšne dni oktobra.«

Renati se listi paradižnika zvijajo. Zakaj? S čim bi ga poškropila?

»Morda je razlog v slabem vodnem režimu. Lahko, da rastline trpijo sušo ali pa imajo virus. Če je virus, si nimamo s čim pomagati. To prepoznamo, da so rastline drugačne od vseh ostalih, zato tako rastlino umaknemo iz posevka. Sicer pa lahko zalivamo pod rastline, ker paradižnika ne svetujem, da ga zalivamo po listih, ker je zelo občutljiv. Paradižnik naredi zelo veliko korenin in globoke. Če samo dozirate po malo vode, pomeni, da je rastlina večino časa oz. je večina korenin na suhem.«

Paradižniki so zelo požrešni, zato tisti, ki ga sadimo v lonce, takoj porabi vso hrano, ki jo ima na razpolago.
Paradižniki so zelo požrešni, zato tisti, ki ga sadimo v lonce, takoj porabi vso hrano, ki jo ima na razpolago. © Lewis Wilson / Unsplash

Dva paradižnika sta čisto rjava: rjavi listi, plodovi pa zeleni s pikicami.

»Gor je prišla bolezen. Na dan za cvet ali na dan za plod (nikakor ne za dan za list) se bolne liste potrga, skuhate čaj iz rmana in kamilice (vsakega posebej) in s tem poškropite. V enem litru vode skuhate 10 cvetov kamilice, posebej v enem litru vode 5 socvetij rmana, vzamete 10 litrov vode, pustite čaje 15 minut, dodate oba čaja v to skupno zalivalko, zmešate in s tem poškropite po listih. To delate enkrat tedensko in je za dvig odpornosti. Kar ostane škropiva, lahko porabite za zalivanje. S tem lahko škropite tudi ostale rastline, ker bodo izredno hvaležne.«

Eva iz Črnuč je videla, da ima hčerin paradižnik plesen. Dobila je nasvet, naj tri dni zaliva z žajbljem. Bolne liste in bolne plodove je potrgala, zalivala z žajbljem in tisti paradižnik ohranila.

»Žajbljev čaj je izredno koristen, ker razkužuje. Če ste na dan za cvet ali dan za plod potrgali bolane liste in vse bolane dele in ste z žajbljem poškropili, ste zadevo dobro razkužili in se rastlina sama obnovi. Razlika med žajbljevim čajem in čajem kamilica/rman pa je sledeča: žajbelj je zelo močen antiseptik in zelo dobro razkužuje. Rman in kamilica pa spodbujata rastlino, da si sama priskrbi hranila, ki jih nujno rabi za odpornost. Kamilica spodbuja vezavo bakra, ki je nujno pomemben za fotosintezo. Rman spodbuja vezavo žvepla, ki je potreben pri plodovkah, da dobro oblikujejo plodove. Kdaj se zaliva s temi čaji? Vedno, če gremo po rastlinah, gremo zjutraj ali pozno popoldne. Ko je veliko vlage, se rajši škropi zjutraj, ko je malo vlage, pa pozno popoldne.«

Te dni lahko uživamo slastne maline.
Te dni lahko uživamo slastne maline. © Jon Sailer / Unsplash

Stanka ima star nasad malin, maline gnoji, zaliva, jih obrezuje, ampak sušice se ne more znebiti.

»V avgustu bi to gredo prenovila, ven dala vse. Maline bodo itak pognale nove, mlade in nazaj posadite samo mladice. Lahko je sušica prišla na korenine, to je lahko eden od vzrokov, zakaj se rastline sušijo. V enem letu boste imeli čudovito gredo.«

Valentina je na dveh gredah pobrala lep pridelek graha in nizkega fižola. Zdaj bi želela posaditi ravno obratno – na gredo, kjer je bil grah, fižol in obratno.

»Če ni bilo nobenih bolezni, potem ne bi smel biti problem. Ponavadi zamenjamo posevke predvsem takrat, ko se začnejo pojavljati bolezni ali ko nam rastline ne rastejo dobro.«

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Svetovalnica

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Benedikt XVI. (photo: Angelo Senchuke/Cathopic) Benedikt XVI. (photo: Angelo Senchuke/Cathopic)

Benedikt XVI. trpi za hudo okužbo na obrazu

Upokojeni papež Benedikt XVI. trpi zaradi virusne okužbe na obrazu, kar mu povzroča hude bolečine, stanje pa se je poslabšalo po smrti brata Georga. O tem danes poroča nemški časnik Passauer Neue ...

Vernica v cerkvi (photo: Unsplash) Vernica v cerkvi (photo: Unsplash)

Kako smo spustili standarde "zakmašne" obleke

V času epidemije mnoge maše potekaj zunaj. Kar je v redu. Opaziti pa je, da so ljudje z umanjkanjem svetosti cerkvenega prostora, še bolj spustili standarde spodobnosti oblačenja.

O avtorju