Bo zaradi aktualne krize več sive ekonomije?

20.07.2020, 16:30 Andrej Šinko

V Sloveniji naj bi bilo sive ekonomije med 8 in 25 odstotkov bruto domačega proizvoda. Prvi podatek navaja državi statistični urad, drugega pa nekatere mednarodne raziskave. Če vzamemo vmesne podatke bi to pomenilo, da pri nas na letni ravni izgubimo slabe 3 milijarde evrov davkov, opozarja profesor na Fakulteti za upravo Aleksander Aristovnik.

Obseg sive ekonomije je težko natančno določiti, vendar glede na omenjene podatke država letno izgubi četrtino proračuna. Direktor Finančne uprave Peter Jenko je poudaril, da je bil v preteklih letih narejen bistven premik k zmanjšanju sive ekonomije pri nas. »Poudarek je bil namenjen področjem, ki so bila zazna kot posebej tvegana, in sicer nadzoru zaposlovanja in dela na črno, nadzoru na področju davčnih blagajn in pa v zadnjem času vse bolj tudi e-poslovanju oziroma nakupovanja prek spleta,« pojasnjuje Jenko.

Po njegovih besedah je siva ekonomija družbeno tudi vedno manj sprejemljiva, saj smo osvojili zavedanje, da z njo izgubljamo vsi. »Saj je zaradi njenega obsega manj denarja za šole, vrtce, štipendije, zdravstvo, socialno varnost, pa tudi naložbe v infrastrukturo, okolje in druge dobrine, ki jih zagotavlja država.«

Siva ekonomija se krepi zlasti v času finančnih in gospodarskih kriz. Se lahko trend v negativno stran obrne tudi v času prihajajoče krize? »Vsekakor. Če se bodo gospodarski kazalci obrnili bistveno na slabše lahko pričakujemo tudi porast sive ekonomije,« je dejal Jenko.

V Sloveniji smo imeli konec junija približno 90 tisoč brezposelnih, trend zaposlovanja pa se je nekoliko izboljšal, saj je bilo na voljo nekaj več prostih delovnih mest. Nižjo gospodarsko aktivnost je sicer pričakovati tudi v letošnjem drugem polletju.