Če bi zmanjšali lakoto v svetu, bi v resnici zmanjšali stroške

| 19.07.2020, 10:13 Marjana Debevec

Lakoto je lani trpelo skoraj 690 milijonov ljudi, Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo pa opozarja, da se bo tej številki letos zaradi pandemije pridružilo še rekordnih 130 milijonov ljudi. Sveti sedež poziva k solidarnosti, večjemu mednarodnemu sodelovanju, strategijam v korist manjšim pridelovalcem in nižanju cen živil, ki so bogata s hranilnimi snovmi.

Pet let po tem, ko so se svetovni voditelji zavezali, da bodo lakoto do leta 2030 izkoreninili, se stanje samo še poslabšuje. Leto 2020 bi tako lahko zaradi gospodarskih posledic COVIDa-19 prineslo rekord 130 milijonov novih žrtev pomanjkanja hrane.

Stalni opazovalec Svetega sedeža Svetega sedeža msgr. Fernando Chica Arellano poudarja, da nismo na pravi poti. Pri tem opozarja na dva problema: po eni strani podhranjenost in po drugi strani na bolezni, ki so posledica podhranjenosti. »Treba bi bilo okrepiti mednarodno sodelovanje, ne samo skrbeti la lastne probleme, ampak se povezati, da bi lahko skupaj premagali lakoto in podhranjenost. Gre za problem, ki zahteva veliko sodelovanja,« je msgr. Arellano dejal za Vatican News. Konkretne strategije pa bi po njegovih besedah bile: podpiranje malih proizvajalcev in zmanjšanje stroškov osnovne hrane, bogate s hranilnimi snovmi.

Največ podhranjenih ljudi je v Aziji in sicer kar 381 milijonov. Na drugem mestu je Afrika, sledita ji Latinska Amerika in Karibi.
Poročilo Združenih narodov ob tem opozarja, da zagotavljanje zdrave prehrane tistim, ki si tega ne morejo privoščiti, ne bi bila le dolžnost mednarodne skupnosti do njih, ampak tudi koristen ukrep, s katerim bi prihranili milijarde stroškov za posledice nepravilnega prehranjevanja. Ocenjujejo, da bi lahko obvladovanje lakote po svetu zagotovilo prihranke v višini 1,3 milijarde dolarjev letno.