Skrb za dobro je gorivo, ki nikoli ne usahne

Pozitiva | 04.06.2020, 17:45 Nataša Ličen

V Sloveniji so podjetja, družbeno odgovorna, ki si prizadevajo za boljše rešitve. Včasih se zdi, da večina strmi le za svojim dobičkom. Ker takšne zgodbe in prakse odmevajo glasneje. Med podjetniki pa je vendarle veliko (večina) dobrih.

Iskati moramo dobro v ljudeh, ne pa da posameznike javno linčamo. Pametneje se je pogovarjati o dobrem in uspešnem. Kritika mora biti, razmislek, kaj lahko naredimo boljše, a vseeno, prevladati mora ljubezen.

Ob začetku tradicionalne akcije S srcem za morje otrok, ki se letos odvija že petnajstič, smo k pogovoru povabili lastnika in direktorja podjetja MIK Celje, Francija Pliberška.

Največja vrednota zanje je kreiranje in iskanje boljših rešitev v kakovosti bivanja. »V Evropi imamo velik problem bolnih hiš. Mnogokrat je zrak v zaprtih prostorih bolj onesnažen od zunanjega«, je v oddaji »Via positiva« dejal g. Pliberšek.
Veste, kateri del stanovanja je najbolj rakotvoren? Otroška soba!!!

Tako kažejo raziskave. »Slab zrak povzroča alergije, tudi resnejša bolezenska stanja. Otroška soba, ki je po raziskavah pogosto najbolj onesnažena, je polna igrač. Merilci rakotvornosti kažejo, da imajo igrače veliko vsebino škodljivih materialov, snovi, ki so vzrok številnim boleznim. Zdramimo se in zdaj, ko poznamo težavo, poskrbimo za boljše razmere bivanja.«

V podjetju smo skupina, nikoli ne sme prevladati posameznik. Le tako uspeh ne izostane.

Kako spretno združevati dobro kondicijo podjetja, skrbeti za njegov razvoj, biti ob tem tudi družbeno odgovoren, dobrodelen, podpirati šport in kulturo? V čem je skrivnost vašega neusahljivega vira moči?
»Ne vem, v čem je skrivnost. Vzgojili so me tako, da je treba dajati in več kot uspeš dati, bolj srečen si. Več kot dajemo, več dobimo. V tem duhu živim in delujem.«

»Polnim se velikokrat v tišini. Navdih so vsakodnevni jutranji sprehodi po bližnjem gozdu. Vsake toliko se za nekaj dni, tudi za osem, kolikor uspem, umaknem v tišino, kjer skušam najti svoj notranji mir. Takrat polnim baterije. Želim biti notranje srečen. Ko delamo z veliko ljubeznijo, dobimo avtomatično veliko nazaj. To točko prejemanja sem, mislim, že prestopil, da več kot dajem, več dobivam, v obliki pozornosti, sreče, topline. Kar je tudi najmočnejše. To je gorivo, ki nikoli ne usahne.«

Treba je dati več sebe. Ne postavljajmo si Berlinskih zidov. Bogati smo toliko, kot damo sočloveku.

»Tišine se ne bojim, pravzaprav se je želim. Tam se srečam s seboj, tam so vsi moji izzivi, delo. Ko se je treba odzvati v trenutku, ni popravnega izpita. Včasih naredimo tudi kaj narobe. Srečen sem, ko se ozrem nazaj in prepoznam veliko dobrih odločitev. Ko sem sam s seboj, pridejo na dan odgovori za težave, ki jih imam. Verjamem, da so pravi.«

»Od nekdaj sem si želel kreirati, zato sem zelo hvaležen za študij na Fakulteti za arhitekturo, kjer sem dobil širino in globino. Hvaležen profesorjem, ki so me kalili. Cilj mi je bil, da vidim stvari naprej, jih znam vizualizirati, predstaviti, kako jih zgraditi in kako delo porazdeliti. Vse to s pridom lahko uporabljam pri svojem delu. In, zahvaljujoč vsemu temu znanju, verjamem, da je naše podjetje prav zato danes tu, kjer je.«

Ne verjamem trditvam, da se slabe zgodbe najbolje prodajajo. Kaj pa športni uspehi, kulturni dosežki? To nas je vedno postavljalo na najvišjo raven.

Kako ste prešli »korona« čas?
»Vesel sem, da pridejo tudi takšni časi, ki nas preizkušajo. Vlada se je odzvala odlično. Vedno se da seveda kaj narediti še bolje, toda moja ocena storjenega je visoka. Skladišča so bila prazna, to vemo. Pa, pustimo to, to ni moje področje. V svojem poslovnem svetu, po tem me vsi poznajo, ločim po uspešnosti in ne po nazorskih prepričanjih. Ta čas je bil poslovno velik izziv, a to je tudi nova priložnost za preiti v kaj novega.«

»V našem podjetju smo se v tem času intenzivno lotili velikega zalogaja, digitalizacije, tudi uvajanja novih programov. Nekateri pravijo, da bomo potrebovali več let, naš cilj je konec tega leta. Vse, kar se nam postavi na pot, se tja postavi z namenom. Verjamem, da se na koncu vse izkaže kot dobro za nas.«

»Ni me strah, ker verjamem vase, v svojo ekipo in v znanje, ki ga imamo. V podjetju smo v preteklosti naredili veliko dobrih del, zato verjamem, da nas nekdo varuje. Imamo angela, ki bdi nad nami, da gremo v pravo smer.«

Najboljše kosilo je, ko vsi nekaj prispevamo. Podobno je v podjetju. Nič ne sme biti pretežko.