Papež z dekletom, ki mu je podelilo stiske zaradi depresije | (foto: Vatican media)
Kaj papež pravi o depresiji?
Novice | Marjana Debevec
Osrednji dogodek papeževega prvega dne obiska Barcelone je bilo molitveno bedenje na olimpijskem stadionu Lluís Companys v Barceloni, kjer se je ob svetem očetu zbralo približno 40.000 ljudi, večinoma mladih. Papež je med srečanjem spregovoril o temah, kot so depresija, nasilje v družini, smisel življenja in upanje v veri.
Mlad fant je papežu pripovedoval, kako je praznino, ki jo je čutil v sebi, poskušal napolniti s skrbjo za zunanji videz, kar pa ga ni osrečilo. Izpolnitev je našel v srečanju z Bogom in za veliko noč prejel zakramente. Papež mu je spregovoril o notranjem nemiru, ki ga človek občuti, hrepenenju po resnici in sreči.
»Ta notranji nemir je dar, ki nam ga je dal sam Bog: ustvarjeni smo za neskončnost. Zato nas vsak omejen cilj, vsak korak in vsak dosežek sicer izpolni, vendar nas hkrati spodbuja naprej ter vabi, da še naprej iščemo – da iščemo tako, da napredujemo, predvsem pa tako, da se spustimo v svojo notranjost, torej da gremo v globino.«
Mlado dekle je papežu spregovorilo o nevidnih stiskah mladih, ki jih povzroča depresija.
»V najtežjih in najbolj bolečih življenjskih preizkušnjah, ko se zdi, da je Bog odsoten, mu moramo znova izročiti bremena, ki jih nosimo v srcu – tudi tako, da kličemo k njemu, celo protestiramo kakor Job, prepričani, da se nam na neki način razodeva in ostaja blizu tudi takrat, ko se zdi, da molči. Vendar menim, da tega ne moremo storiti sami.«
Povabil nas je, naj se v trenutkih trpljenja obrnemo k nekomu, ki nas bo rahločutno spremljal z molitvijo in nam pomagal na poti iz obupa.
Na vprašanje dekleta, kako odpustiti očetu, ki jo poskušal umoriti njeno mater, zaradi česar so ga zaprli, mama pa je končala v drogi, pa je papež zatrdil, da je odpuščanje zdravilo za naše rane, vendar so dogaja počasi, po korakih.
