Na letalu | (foto: Pexels)
Se bodo letalske vozovnice podražile?
Slovenija Andrej Šinko
Korona kriza je ob turizmu močno prizadela letalsko panogo. Večina letal je še vedno prizemljenih, zaradi postopnega odpiranja meja pa je pričakovati tudi postopni zagon letalskega prometa. Kljub temu se obetajo odpuščanja tako v letalskih družbah, kot na letališčih. Tudi na Brniku naj bi brez dela ostala četrtina zaposlenih, kar pomeni 120 ljudi.
Fraport Slovenija, ki upravlja letališče Jožeta Pučnika, zaposluje nekaj manj kot 500 ljudi, zaradi padca prihodkov naj bi jih zdaj bilo 120 preveč. Vodstvo bo o tem s sindikatom govorilo v začetku prihodnjega tedna. Direktor Fraporta Slovenija Zmago Skobir je ob prvem prihodu potniškega letala na Brnik ob ponovnem odprtju letališča dejal: »Fraport Slovenija je od zaprtja beležil precejšnji padec prometa, praktično ga imamo samo 15 odstotkov od 17. marca, ko je bilo letališče zaprto za potniški promet, in seveda v sled temu smo se morali hitro odzvati na stroške.«
Ti so tako pri letališčih kot letalskih družbah zelo visoki, zaradi tega panoga pričakuje dodatno pomoč držav. Vlada v Berlinu je na primer Lufthansi priskočila na pomoč z več milijardami evrov. Ker gre za strateško panogo imajo podobna pričakovanja tudi nekatere druge letalske družbe in letališča.
Eden od slovenskih pilotov, ki je zaposlen pri eni od evropskih družb, in je spregovoril za naš radio, je pojasnil, da je že ob začetku krize »bilo nekaj družb, ki so grozile s 40 odstotnimi odpuščanji, po tem so to zmanjšale na dvajset odstotkov oziroma sporočile, da sploh ne bodo odpuščale in da bodo znižale plače za nekaj let«. Sogovornik je pojasnil, da bo v vsakem primeru prišlo do zaostritve na trgu dela za pilote in stevardese, tako bosta omenjeni skupini imeli manj možnosti, da dobita dobro delo. Plače bodo nižje, krčile se bodo tudi bonitete.
Sogovornik je opozoril tudi na problem pilotov, ki morajo leteti, če želijo ohranjati licenco, drugače jo morajo obnavljati na lastne stroške, prav tako pa letalske družbe rajši zaposlujejo aktivne pilote kot tiste, ki dalj časa niso leteli.
Vzpostavljanje medosebne distance na letalih ni mogoče
V zvezi z ohranjanjem distance na letalih sogovornik meni, da je z zdravstvenih razlogov zaradi specifike letala nesmiselna, na drugi strani pa tudi nemogoča, saj bi bistveno zmanjšala število ljudi na krovu, kar pa bi pomenilo velike izgube. »Ni letalske družbe, ne nizkocenovne ne tipične velike, kot je Lufthansa, ki bi bila ob 30 odstotni zapolnjenosti sedežev profitabilna. Če je za takšnim podjetjem država, ki krije izgube, je to povsem drugačna zgodba, ampak v osnovi tega v letalstvu ne more biti. Ker so letala narejena tako, da delajo dobiček, ko so sedeži 60, 70 ali celo 80 odstotno zapolnjeni.«
Posamezne letalske povezave so se postopoma spet začele vzpostavljati, že v začetku julija so iz ljubljanskega letališča predvideni čarterji. Turistična agencija Kompas bo goste peljala na več grških otokov. »Posebnih omejitev ne bo, letala se bo lahko polnilo normalno, bomo pa vsi na letalu morali imeti maske, letala pa bodo posebej očiščena. Naj povem še to, da v primeru odhoda v Grčijo ne bo nikakršnih karanten, gremo normalno tja in nazaj,« je dejal predstavnik Kompasa Miha Širca.
V zvezi s cenami letalskih vozovnic je dejal, da za zdaj ostajajo na podobnih ravneh, napovedi za vnaprej pa so zelo nehvaležne, saj ni jasne slike kaj se bo dogajalo v panogi. V primeru propada nekaterih družb se lahko zadeve bolj monopolizirajo, kar bi pomenilo višje cene, teh si letalske družbe želijo tudi zaradi velikih izgub, na drugi strani pa prav nižje cene spodbujajo letenje več ljudi.
