Štefan IskraŠtefan Iskra
Jaka KorenjakJaka Korenjak
Tanja DominkoTanja Dominko
Šmarnice (foto: Peggy Choucair / Pixabay)
Šmarnice | (foto: Peggy Choucair / Pixabay)

Poslušajte šmarnice! Tudi v podcastu!

Radijski utrip | 30.04.2020, 10:04 Jure Sešek Tadej Sadar

Radio Ognjišče vse od prvega dne misli tudi na najmlajše poslušalce. Radi jim prebiramo zgodbe, z veseljem pogledamo v Sveto pismo, širimo obzorja s Šmarnicami in bogatimo domišljijo s pravljicami, ljudskimi in umetnimi zgodbami. Skrbno izbiramo, prijazno prebiramo in iskreno vabimo: "Prisluhnite, trudimo se za vas!"

Poslušaj na Apple PodcastPoslušaj na Apple Podcast

Mesec maj je v naš program prinesel dehteče šmarnice, koristno nalogo in zgodbo o Največjem daru. Zgodbe, ki jih je spisala Marjeta Cerar, nas vabijo v življenje slovenske družine. Spisalo jih je otroško srce in so zahvala, prošnja, bolečina srca ter vzklik veselja in upanja. Marija ima v njih prav poseben prostor. V našem programu jim boste lahko prisluhnili vsako dopoldne ob 10.15, vsak večer nekaj minut pred prenosom sv. maše ob 19.00, pa bomo najmlajše spomnili na nalogo, ki jo vsak dan šmarnic prinaša.

Šmarnice lahko vsak dan najdete v našem spletnem avdio arhivu, če se boste naročili na podcast pa vas bodo v obliki posnetka vsak dan čakale na vaši izbrani napravi. Le klik in jim boste lahko kadarkoli prisluhnili.

Majniška pobožnost iz nemških dežel med Slovence kot »Šmarnice«

Šmarnice so še vedno ena najbolj priljubljenih ljudskih pobožnosti na Slovenskem. Majniška marijanska pobožnost je po raziskavah nemškega liturgika Küppersa nastala v povezavi s češčenjem lesa križa v maju, s čimer so v nemških deželah nadomestili pogansko majsko drevo (Maibaum).

Med Slovenci se je majniška pobožnost začela v ljubljanskem semenišču leta 1851. Janez Volčič je leta 1855 napisal knjigo z naslovom Šmarnice, po cvetlici, ki vzcveti v začetku maja, in pod tem imenom se je pobožnost hitro razširila med ljudmi.

Poleg otroških šmarnic, na Radiu Ognjišče Šmarnice za odrasle »beremo« med mašo, ki jo vsak majski delavnik ob 19.00 prenašamo z Brezij. Bratje frančiškani so za šmarnično branje izbrali knjigo Zgodnja danica, ki jo je leta 1991 napisal duhovnik Franc Sodja in govorijo o Marijini poti.

Poslušajte šmarnice!

Na voljo so vam tudi v podcastu!

Duhovnik, pastoralni delavec in pisatelj Franc Sodja

Franc Sodja se je rodil 31. avgusta 1914 v Bohinjski Bistrici. Za njegovo vzgojo sta bila odločilna vera v družini in planinski svet. Po gimnaziji in bogoslovju v Ljubljani je bil leta 1941 posvečen v duhovnika. Želel je iti v misijone na Kitajsko, a sta mu vojna in revolucija prekrižali načrte.

V težkih povojnih letih je kot lazarist deloval v Ljubljani, Beogradu, v Makedoniji in na Kosovu. Vmes je pet let preživel v zaporu. Zaradi nenehnih pritiskov s strani udbe po prihodu iz ječe, je pobegnil v Kanado. Kmalu zatem je odšel v Buenos Aires, kjer je vrsto let vodil Misijonski zavod. Zadnja desetletja je spet živel v Kanadi, kjer je umrl 15. julija 2007.

Radijski utrip, Oddaje, Duhovnost
Papež Frančišek (photo: Vatican Media) Papež Frančišek (photo: Vatican Media)

Navodila za župnije ob smrti svetega očeta

Z veliko žalostjo se Cerkev na Slovenskem pridružuje žalovanju vesoljne Cerkve ob slovesu svetega očeta Frančiška. Da bomo te žalostne, a svete trenutke doživljali kot ena družina Božjih otrok, v ...

Papež Frančišek (photo: Vatican Media) Papež Frančišek (photo: Vatican Media)

Umrl je sveti oče.

Zjutraj je umrl papež Frančišek z rojstnim imenom Jorge Mario Bergoglio, so sporočili iz Vatikana. Papež je še včeraj ob praznovanju velike noči pozdravil okoli 35.000 vernikov, ki so se zbrali na ...

Urbi et orbi 2025 (photo: Vatican Media) Urbi et orbi 2025 (photo: Vatican Media)

Papež: Blagoslovljeno veliko noč!

Današnjo mašo na Trgu sv. Petra v Vatikanu je daroval kardinal Angelo Comastri, ki je prebral tudi papeževo pridigo. Sveti oče je v njej poudaril, da Kristus ni ostal ujetnik smrti. Ne moremo iz ...

Miha Novak (photo: Rok Mihevc) Miha Novak (photo: Rok Mihevc)

Prostor za moške, kjer iskrenost ni sramotna

V Kolokoviju smo gostili pripadnika Katakomb. Ne tistih, v katerih so zbirali prvi kristjani ob grobovih mučencev in molili, ampak tistih, ki imajo svoje prostore pri sv. Petru v Ljubljani. Tam se ...