Marjan Bunič
Boštjan Smole
Petra Stopar
Še ve ženska danes, kaj je ženstvenost in moški, kaj je
Še ve ženska danes, kaj je ženstvenost in moški, kaj je "pravi" moški? | (foto: pixabay)

Še vemo, kako ženska živi ženstvenost in moški moškost?

23.04.2020, 17:55 Nataša Ličen

Ne potrebujemo ravno veliko prodorne sposobnosti, da bi opazili družbene spremembe v medsebojnih odnosih. Sobivanje postaja velik izziv.

Veliko je zahtev družbe, kakšni bi morali biti, kakšnim "gabaritom" bi morali ustrezati.

Čas nam je še do nedavnega mineval zelo hitro. Zaradi trenutnih razmer se je nekoliko upočasnil. Kdo ve, če bo pri tem ostalo. Ampak, to v tem zapisu ni glavnina razmišljanja.
V oddaji »Via positiva« smo se že pred epidemijo v studiu srečali z Melito Kuhar, socialno delavko, pedagoginjo, strokovnjakinjo pri svetovanjih v odnosih. Na vprašanje od kod velike družbene spremembe v sobivanju ljudi, je izpostavila hitrost našega časa in tudi narcisoidno orientiranost.
Med vzroki za preobrazbo družbenih koordinat je seveda tudi tehnologija. »Človeštvo še nikoli ni le s klikom prišlo do gore informacij. Socialne vloge so se razdrobile in razdelile.»

Pritiskov družbe po gabaritih, kakšnih mer moram biti, komu ustrezati, ..., je veliko.
Pritiskov družbe po gabaritih, kakšnih mer moram biti, komu ustrezati, ..., je veliko. © pixabay

Moški in ženska, to vse bolj opažam pri svojem delu, je v pogovoru opozorila Melita Kuhar, sploh ne vesta povsem, kaj pomeni biti ženstvena ženska in moški moški. Kaj to pomeni tudi pri vzgoji, očetovska bolj avtoritarna vloga postavljanja meja, zapovedi in na drugi strani žensko negovanje, dajanje sočutja otrokom. To je zdaj vse pomešano, in je dejstvo, ki ga ne moremo spremeniti.

Moralnega in etičnega osebnega kompasa nimamo. Vem, kdo sem? Moram shirati, ustrezati medijski zvezdi, imeti 0 velikost konfekcije? 

»Dogaja se tudi, da marsikdo ne ve več, kaj je odgovornost, vnos v odnos, kaj pomeni vlagati v odnos, komunicirati, spoštovati mnenje drugega, kar je že skoraj nekaj arhaičnega, bo po moje ali sploh ne bo. Tu so posledice permisivne vzgoje, vpeljane pred nekaj desetletij, otrokom je vse dovoljeno, brez zapovedi, kaj je prav in kaj ni

Se znamo slišati in čutiti?
Melita Kuhar je avtorica treh knjig, z naslovi: Iskreno o partnerstvu, Iskreno o odnosih ter Iskreno o vzgoji in najstnikih.
»Veliko je zahtev družbe, kakšni bi morali biti, kakšnim gabaritom in komu bi morali ustrezati. Ni omejitev in to nas bega. Moralnega in etičnega osebnega kompasa nimamo, kdo sem? Moram shirati, ustrezati medijski zvezdi, imeti 0 velikost konfekcije, se nespoštovati ob nedoseganju omenjenega, se ne slišati in ne imeti rada? Kaj je zdaj tisti pravi recept?«

Melita Kuhar
Melita Kuhar © Nataša Ličen

Ko v sebi občutimo mir, začutimo tudi hipne trenutke sreče, zaradi katerih gremo naprej.

Kaj res potrebujem, česa nočem, kako vstopam v odnose?
»Posameznik ob vsem tem težko ohranja zdravo kmečko pamet. V odnosu sem vedno s kom. Vprašajmo se, kako vstopamo v odnose, kaj vlagamo v varne odnose, v katerih smo spoštovani in bomo tudi v šibkih trenutkih našli v njih oporo in podporo.«

Le eno življenje imamo, ga znamo lepo živeti, v miru s seboj? Ko v sebi občutimo mir, začutimo tudi hipne trenutke sreče, zaradi katerih gremo naprej, vztrajamo in odkrivamo življenje.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Pozitiva

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Sveta maša na Brezjah (photo: Romarski urad Brezje) Sveta maša na Brezjah (photo: Romarski urad Brezje)

Nuncij: Slovenija potrebuje Jezusa!

Frančiškanski redovi so včeraj obhajali praznik vtisnjenja ran sv. Frančišku. Sveto mašo je v baziliki Marije Pomagaj daroval apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Jean-Marie Speich. Zbrane je ...

Velikokrat je v ozadju samomora bolezen sodobnega časa – depresija, ki jo je mogoče uspešno zdraviti s pomočjo terapevta in zdravil. (photo: Ian / Unsplash) Velikokrat je v ozadju samomora bolezen sodobnega časa – depresija, ki jo je mogoče uspešno zdraviti s pomočjo terapevta in zdravil. (photo: Ian / Unsplash)

Anja Klančar: Samomor je skrivnost

10. septembra obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora. V Sloveniji vsako leto zaradi samomora umre približno 400 ljudi, na srečo pa zadnja leta opažamo znaten upad števila. Naša gostja je ...

O avtorju