Brez kmeta velikonočnih jedi na naših mizah ne bi bilo

| 17.04.2020, 07:44 Nataša Ličen

Smo v velikonočnem tednu in tradicijo praznika, kakršno ohranjamo danes, je ustvaril slovenski kmet. Tako je v četrtkovem popoldnevu na Radiu Ognjišče povedala Nastja Gregorec, regijska predstavnica Pomurja iz Društva slovenske podeželjske mladine Sv. Jurij ob Ščavnici.

Obdobje, ki ga preživljamo, na novo osmišlja pomen slovenskega kmeta in vrednost slovenskega podeželja. Tistega, ki razvojno ne zmore ujeti urbanih središč in hkrati tistega podeželja, ki se je v krizah in preizkušnjah, kot je zdajšnja, izkazalo za toliko bolj ključen in ne nazadnje tudi odporen del družbenega tkiva. To so misli, zapisane na Facebook strani Zveze slovenske podeželjske mladine.

Brez kmeta ne bi bilo velikonočnih jedi. Ne bi bilo hrane, ki jo zaužijemo vsak dan.

Mladi kmetje so se takoj ob začetku trenutnih razmer hitro organizirali in začeli povezano nastopati na socialnih omrežjih, s spodbudami po nakupih hrane v lokalnem okolju, pri najbližjem kmetu. Načrtno povečujejo promocijo kmetijstva in podeželja. "Zdaj, ko smo zaprti v hiše, je prav, da stopimo skupaj, tako smo močnejši v svojih prizadevanjih. Spodbujamo nakupovanje doma, v lokalnem okolju, pri kmetu v naši soseski. S tem pomagamo njemu in sebi. Številni mladi kmetje, ki smo včlanjeni v slovensko podeželjsko mladino, smo se tako ponosno predstavili iz dvorišč svojih kmetij. Številni so spremenili svoj profil na Facebooku. Več delamo on line, tudi preko speta se družimo in pripravimo sestanke ter načrtujemo za naprej. Osnovni namen naših projektov je spodbujati in promovirati podeželje kot nekaj dobrega, pozitivnega ter potrebnega."

Na ravni regijskega društva smo med velikonočnimi prazniki, v obuditev tradicionalnih jedi, posneli recepte in načine peke pletenice, barvanja pirhov, kuhanja šunke.

"S tem smo poudarili, da osnove za velikonočne dobrote pridejo od kmeta, brez katerega naštetega ne bi imeli. Za naprej se usmerjamo v spletne delavnice, dopolnilne dejavnosti, ki so tržna niša. Želimo pomagati mladim kmetom, se povezovati in predstaviti kmetijstvo kot nekaj zelo koristnega." Nosilec kulture in prepoznavne dediščine našega naroda je kmet. Sodobni kmetje, ob spoštovanju zemlje in vrednot prednikov, s pridom uporabljajo čim bolj odgovorno tudi sodobno tehnologijo in mehanizacijo.

"Znanje je dediščina naših prednikov, ki jo cenimo in ohranjamo", pravi Nastja Gregorec. Ob tem pa dodaja: " Moderniziranje prihaja tudi v kmetijstvo, številni že imajo svoje kmetije opremljene s tehnologijo. Kmetje smo tisti, ki pridelamo hrano in čas je, da se nas začne bolj spoštovati.

Bomo ohranili stik s kmetom, ali se bomo kot včasih zapeljali do najbližjih trgovin?

Življenje se je v zadnjih tednih tudi kmetu postavilo na glavo."Zdaj je čas, da spodbudimo mlade, naj ostanejo na kmetiji, pridno delajo na zemlji in pridelujejo hrano. Bolj kot bomo samopreskrbni, boljše bo življenje nas vseh."

Kmet ni več žaljivka, je dodana vrednost."Tisti, ki živimo na kmetiji, se vse bolj zavedamo, v kakšni prednosti smo. Pomen besede kmet se vse bolj spreminja v pozitivno smer", je v oddaji povedala Nastja. "Časi se spreminjajo v prid kmeta", dodaja in hudomušno zaključi, "čeprav včasih zasmrdi na njivah, potem na mizi zadiši."

Širša družba vse bolj opaža, tudi po zadnjih izkušnjah, ko se izkazujejo pasti prevelike globalne prepletenosti in soodvisnosti, da je poklic kmeta poklic sedanjosti in prihodnosti. Mladi kmetje želijo odpreti oči in navduševati za poslanstvo, ki nudi veliko zadovoljstva. Na njihovo pobudo nastaja vse več platform, spletnih trgovinic za promocijo domače hrane.

Mladi so inovativni, ob nasvetih starih staršev in staršev previdno in počasi vnašajo v delo in življenje na kmetiji tudi sodobno tehnologijo. Povezujejo se tudi z drugimi državami, sodelujejo in si izmenjujejo dobre prakse. Mnogi znajo več tujih jezikov, ki so nujni za takšen preplet zgodb, znajo poiskati informacije na spletu in jih vnesti v svoje kmetovanje. "Pomembno je kmetovati sonaravno", pravi Nastja Gregorec, "da ne pozabimo na tradicijo prednikov. Samo tako, vključujoč vse vidike, bomo lahko maksimalno izrabili in tudi pridobili iz naših kmetij."

Kdaj bomo zaploskali kmetom, ki pridelajo našo hrano? Morda ni potrebno ploskanje, le nekaj več spoštovanja.

"Če želimo imeti dovolj kakovostne hrane, se bo moralo več ljudi odločiti za kmetijstvo. veliko preveč je opustelih kmetij. Če bi jih imeli več, bi lažje kmetovali na sonaraven način. Pomembna je tudi predelava in da na kmetiji nismo usmerjeni le v eno panogo. Raznovrstnost je po mojem mnenju pomembna. Trenutno je viden porast nakupovanja pri kmetih, toda vprašanje je", je v pogovoru omenila Nastja Gregorec, "če bodo ljudje, ko se bo življenje vrnilo vsaj približno v stare tire, ohranjali te navade, ali pa bo pri kupcih znova odločilna najnižja cena. Bomo ohranili stik s kmetom, ali se bomo kot včasih zapeljali do najbližjih trgovin?"