Dr. Gaiser: Evropska unija zamudila priložnost, da se zasidra v prihodnost
Evropska Unija | 23.04.2020, 14:50 Helena Križnik
Evropsko unijo po koncu pandemije novega koronavirusa čaka dolgotrajno okrevanje, ob tem bo treba zagotoviti bo dobrobit državljanom. Že zdaj se namreč mnogi sprašujejo o smislu povezovanja držav, kakršnega na stari celini poznamo zdaj.
Politična Evropska unija ne obstaja več
Evropska unija trenutno težko upraviči svoj pomen, je prepričan geopolitični analitik dr. Laris Gaiser. »Ne obstaja več ni, kar je bila politična Evropska unija. Meje so zaprte, schengen ne deluje, trgi so zamrznjeni, logistika je ustavljena,« našteva.
Če bi bili na vrhu politiki z vizijo, bi razumeli moč trenutka
Dr. Gaiser je upal, da bo Evropska unija v aktualnih razmerah videla priložnost za naprej. »Če je bil kdaj pravi trenutek, da se Evropska unija zasidra v prihodnost, je bila to aktualna kriza, v kateri bi lahko izkoristili člene o solidarnosti, lahko bi si pomagali med sabo, različni zdravstveni sistemi bi lahko ponudili roko drug drugemu. To se ni zgodilo, prav tako ni bilo skupnega kriznega upravljanja in skupne krizne koordinacije, zelo malo je bilo izmenjave informacij.«
Kot dodaja, imajo birokrati za to že pripravljene izgovore. »Odgovorili nam bodo, da ima Evropska unija po pogodbah na razpolago le določene pristojnosti in da več ni mogla narediti. Sam še enkrat poudarjam, da je strateško gledano zamudila priložnost, saj je ne vodijo pravi politiki z vizijo.«
Evropska unija se je uspela odzvati vsaj na ekonomskem področju, a še tu blago
Dr. Gaiser priznava, da se je Evropska unija kot ekonomski povezovalec uspela odzvati vsaj na tem področju. A precej blago. »Evropska unija je največji in najbogatejši gospodarski sistem na svetu, je tudi največji trg po številu prebivalcev na svetu. Evrsko območje se je dogovorilo, da bo v gospodarstvo vložilo približno 500 milijard evrov. ZDA, ki niso največje gospodarstvo na svetu in so tudi po številu potrošnikov manjše kot Evropska unija, so se medtem že v prvem tednu odločile, da bodo na trg vložile 2.600 milijard dolarjev, v evrih je ta številka približno enaka, in takrat sprostile likvidnost na 600 milijard dolarjev. Storile so torej precej več kot namerava Evropska unija v prihodnjih mesecih.«
Nezaupanje med članicami je velika težava, a rešitev je le skupna solidarnost
Velika težava je nezaupanje, zato bo po Gaiserjevem mnenju v prihodnje treba preoblikovati evrsko območje, da bo lahko preživel hude udarce recesije, ki nas čaka. »Da ta veliki dolg, v katerega bodo morale države, ne bo izkoriščen za neke špekulacije, lahko zagotovi le skupna solidarnost vseh članic,« je jasen dr. Gaiser.