Sloveniji nov opomin Bruslja s področja preprečevanja pranja denarja

Slovenija | 14.02.2020, 15:12 Helena Križnik

Slovenija zbira opomine iz Bruslja, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja. Lansko pomlad ga je prejela, ker v nacionalno zakonodajo ni pravočasno prenesla direktive Evropske unije s tega področja, ki je bila sprejeta že leta 2016. Zdaj si je prislužila novega, saj ni vključila dodatnih pravil iz predlani. Tega ni storilo še sedem članic - Ciper, Madžarska, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Španija. Pojasnila morajo Evropski komisiji posredovati v dveh mesecih.

Še en opomin ni nikakršno presenečenje

Evropska komisija je pripravila že več direktiv za poenotenje pravil v boju proti pranju denarja. Zadnja, peta, bi morala biti del nacionalnih zakonodaj članic najpozneje v začetku tega leta. Osem jih za to še ni poskrbelo - med njimi je, kot rečeno, tudi Slovenija. Da ne gre za nikakršno presenečenje, saj ima težave na več področjih, ugotavlja strokovnjak za kriminologijo dr. Bojan Dobovšek. »Slovenija pada na lestvicah demokratičnosti, indeks korupcije stagnira ali se poslabšuje, gospodarska upešnost prav tako stagnira, saj ne smemo gledati le BDP-ja, ampak tudi, kaj imajo ljudje od tega, varnostna situacija je vse bolj kompleksna... Da smo dobili opomin Evropske komisije, tako ne čudi.«

Afera pranja iranskega denarja v NLB in neukrepanje sta povezana

Dr. Dobovšek počasnost oblikovanja kakršnih koli ukrepov za preprečevanje pranja denarja v naši državi povezuje z afero pranja iranskega denarja v NLB. Kot poudarja, so zatajili prav vsi nadzorni mehanizmi. »Gre za pojav v državah, ki so v tranziciji ali so manj razvide. Denar hočejo za vsako ceno, ne zanima jih, kakšen je, od kod prihaja, da ga le obračajo. Tudi pri nas so vsi zamižali - da je le pritekel denar v Slovenijo,« ugotavlja dr. Dobovšek.

Kaj želi Evropska unija doseči s peto direktivo o preprečevanju pranja denarja

»Če pogledamo peto direktivo, gre v smer razkritja lastnikov podjetij in oblikovanja preglednih denarnih tokov. Večjo pozornost namenja novim valutam, na primer kriptovalutam. Gre tudi v smer razkritja lastnikov raznih predplačilnih kartic in ostalega,« pojasnjuje dr. Dobovšek. Prepričan je tudim, da Slovenija novih pravil Evropske unije ne vključi v nacionalno zakonodajo prav zato, da ohranja zdajšnje stanje.

Predlog ministrstva za finance bo treba temeljito strokovno pregledati

Z ministrstva za finance so sporočili, da končujejo obširnejšo novelo, ki bi odpravila dvome Bruslja o prenosu pete direktive Evropske unije o preprečevanju pranja denarja. V kratkem naj bi šla v vladni postopek. Dr. Dobovšek je prepričan, da bo treba predlog temeljito strokovno pregledati. »Zelo v podrobnosti se lahko skrije nekaj, s čimer se Slovenija ne bo zavezala za pregledno urejene finančne instrumente,« opozarja dr. Dobovšek.