Koliko prahu je pa na vašem Svetem pismu?

Duhovnost 16. 01. 2020, 06:02 Rok Mihevc Blaž Lesnik

O Svetem pismu smo govorili v januarski oddaji Globine. Skozi Staro zavezo se vijeta dve poti, pot pravičnega in krivičnega, ki ju zasledimo tudi v psalmih. Biblicist dr. Alan Tedeško nam je približal dvojčka, psalm 50 in 51, v katerih se srečamo z božjo pravičnostjo in usmiljenjem. Je naše Sveto pismo spravljeno na polici in se praši? Prah se gotovo ne nabira pri našem gostu, ki se je že kot otrok srečal z legendarnim rdečim Svetim pismom od Ognjišča. »Hotel sem, da mi ga bere mama, kasneje sem ga bral sam. Zmeraj pa mi je odpiralo veliko vprašanj.«

»Zazipana« božja beseda v stari zavezi
Bog se je razodel po Svetem pismu in ima dva načina, kako se razodeva v stari zavezi. »Eno je preko stvarstva, drugo je po svoji besedi, ki pa je skoncentrirana ali lahko rečemo »zazipana«, zato imamo verniki težavo v razumevanju. Zato vedno predlagam, da se začenja branje z novo zavezo, ker je bolj odprta in razumljiva. V stari naletimo na veliko ovir in odpira veliko vprašanj."

Sveto pismo pove, kaj je dobitni zadetek
Sveto pismo kot knjiga v življenje človeka vstopa zelo nenasilno, lahko jo bereš, odložiš ali si jo vzameš k srcu. Beseda je po eni strani zelo močna, po drugi pa zelo krhka. »Ko se soočam s Svetim pismom, ta ne pravi, da moram to verovati, ampak mi ponuja odločitev, ali bom prisluhnil božjemu glasu ali ne in grem po svoji poti. Se podarja kot božja beseda ljudem. Pove, kaj je dobitni zadetek in spodbudi človeka, da izbere življenje, vsekakor pa ga ne postavlja v kletko, kjer bi bil nesvoboden.«

Bog se s človekom krega, ga pa ne vleče pred sodišče
Ko govorimo o pravičnosti, je v Svetem pismu na eni strani pravičnost, ki hoče človek ukleniti na normo, na drugi strani pa je pravičnost, ki je drugačna v odnosu, pravi Alan Tedeško. »Ker če bi Bog apliciral na ljudi po črki postave, se nihče izmed ljudi ne bi rešil. Ni svetnika na svetu, ki bi vse doseldno izpolnil »po reglcih«. Tako kot kot v družini veljajo odnosi, ki niso pravni in moralistični, ampak gre za lojalni odnos. Tako se tudi Bog razodeva v Svetem pismu in ima do nas solidaren odnos.« Najdemo tudi kazni in grožnje, a dokler se Bog krega nad ljudmi, je to dobro. »Najslabše je, ko Bog reče »pa naj delajo kar hočejo«. Bog se s človekom krega, ga pa ne vleče pred sodišče.« Pot krivičnega oz. brezbožnega pa zavrača božjo ponudbo in se obnaša kot da Boga ni. Ne gre za ateizem današnjega časa, ker ateizma stara zaveza ne pozna. »Gre za to, da Boga izločim iz svojega življenja. Čeprav vem, da obstaja, se ne zmenim zanj.«

Naj psalmi ne postanejo zbirka formul
In kako se ti dve različni poti, torej pot pravičnega in pot krivičnega, izražata v psalmih? »Psalmi spadajo v modrostno literaturo in so glede na ostale knjige nekaj posebnega, ker so to človeške besede. V ostalih knjigah imamo Boga, ki govori po Mojzesu, prerokih ... Sodobni razlagalci pravijo, da so psalmi človeški odgovor na božji nagovor.« Zakaj so pslamom dodani naslovi? »Da ne bi postali zgolj zbirka formul, kot imamo molitvene obrazce in »zdrdraš« obrazec, ne veš pa, kaj si molil. Da bi pomagali molilcu, da bi se zavedal, v kateri situaciji se ta psalm uporablja.«