Auschwitz – taborišče groze; mineva 75 let od njegove osvoboditve

27.01.2020, 10:40 Alen Salihović

Pred 75. leti so zavezniške sile osvobodile koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau, kjer so nacisti pobili več kot milijon ljudi, med njimi največ Judov. Prav zato je danes dan spomina na holokavst. Osrednji spominski slovesnosti so pripravili v Izraelu in na Poljskem. Pomemben prispevek pri reševanju Judov so imeli tako imenovani pravičniki med narodi. Slovenija jih ima 15. Zgodovinar Renato Podbersič ob tem dodaja, da bi moral biti mednje prištet tudi škof Gregorij Rožman.

Poljski znanstveniki na podlagi nemških dokumentov in ocen preživelih ocenjujejo, da so nacisti v Auschwitz prepeljali milijon Judov, 70.000 Poljakov, 20.000 Romov, 15.000 sovjetskih vojnih ujetnikov in več tisoč ljudi iz drugih držav. Nacisti so sicer ubili kar šest milijonov Judov. »V Auschwitzu je bilo skupno zaprtih približno 2.300 Slovencev. Od tega jih je umrla približno polovica. Ti so tam za vedno pustili svoje kosti. Auschwitz je sinonim za judovsko trpljenje, ne samo za judovsko, ampak tudi drugi protinacisti in protifašisti so tam umirali,« je povedal Podbersič. Poveljnik taborišča Rudolf Höss, ki so ga aprila 1947 obesili na kraju njegovih zločinov, je med zaslišanjem poljskim preiskovalcem dejal, da ocenjuje, da je bilo zaplinjenih ali zažganih najmanj 2,5 milijona ljudi, najmanj pol milijona jih je umrlo zaradi lakote in bolezni, skupno torej okoli tri milijone. »Žal se je zdelo, da je to bilo samo med drugo svetovno vojno, vendar se podobni poboji, seveda ne v takih strašnih številkah, še dogajajo, oziroma so se zgodili prek kratkim tudi v Evropi.«

Mislim, da je težko špekulirati, koliko Judov je rešil s svojim posredovanjem, ampak mislim, da je ocena približno 1500, kar je zelo velika številka.

Spominski park Jad Vašem v Jeruzalemu beleži več kot 27 tisoč pravičnikov, ki so pomagali Judom, da so preživeli. Mednje bi bil lahko po besedah zgodovinarja Podbersiča prištet tudi ljubljanski škof Rožman. »Mislim, da je težko špekulirati, koliko jih je rešil s svojim posredovanjem, ampak mislim, da je ocena približno 1500, kar je zelo velika številka. Da je vedno ali pogosto posredoval za preganjane Jude, nenazadnje dokazujejo dokumenti, dokazujejo pričevanja.«

Vsi ti dokumenti so shranjeni v Ljubljani, Jeruzalemu in tudi v Rimu. In kdo lahko začne postopek, da bi bil škof Rožman prištet med »pravičnike med narodi«? »Nedvomno njegovi nasledniki, torej ljubljanska nadškofija. Obvezno je treba dobiti pričevanje rešencev, torej tistih oseb, ki so bile rešene s pomočjo škofa Gregorija Rožmana. Sam menim, da kljub časovni distanci več kot 75 let to ne bi smelo biti pretežko,« je povedal Podbersič.

Iz Nadškofije Ljubljana so nam sporočili, da so glede imenovanja škofa Gregorija Rožmana za "pravičnike" že preverjali, kako se izvede ta postopek. »Navodil še nismo dobili. Prav tako ne informacij, kdo je pravzaprav za to pobudo pristojen. Mogoče samo Judje lahko to predlagajo in izvedejo,« nam je zapisal tiskovni predsednik Nadškofije Ljubljana Boštjan Prevc.