Nadškof Zore kmetom: Veselje ima svoje korenine v hvaležnosti!

Kmetijstvo 14. 10. 2019, 10:43

"Vi namreč veste, da kruh ne zraste na policah veleblagovnice in tudi ne na policah pekarne. Vi veste, da je hrano treba pridelati. Raste iz zemlje in iz dela človeških rok. In seveda tudi iz Božjega blagoslova," je vse zbrane na včerajšnjem 16. shodu kmetov pri blaženem A. M. Slomšku, zavetniku slovenskega kmetijstva, kmetijskega šolstva in slovstva v pridigi nagovoril nadškof Stanislav Zore.

Že tradicionalno se vsakoletni Shod kmetov začne s slovesno zahvalno sveto mašo v župnijski cerkvi sv. Martina na Ponikvi, ki jo vedno zaznamuje slikovito in hkrati globoko duhovno doživetje prinašanja darov zemlje in dela pridnih rok. Tokratno bogoslužje je ob somaševanju prisotnih duhovnikov vodil nadškof Stanislav Zore, ki je v pridigi posebej naglasil, da ima veselje svoje korenine v hvaležnosti, saj ta namreč razodene človeku, da je obdarovan.

Nadškof je izpostavil pomen slovenskih družinskih kmetij, kjer se ljubezen in spoštovanje do zemlje in kmetovanja prinaša iz roda v rod:

"Če komu, potem je vam najbolj jasno, kako kmetija raste iz roda v rod. In če si rodovi zvesto sledijo, če potomci spoštujejo delo preteklih rodov in ga nadaljujejo, potem bodo tudi prihodnji rodovi mogli gospodariti na svojem," je poudaril Zore.

Zore je spodbudil tudi politiko, da poskrbi za pametne in ustrezne rešitve, ki kmetov ne bodo potiskale ob rob in povzročale propad kmetij:

"Po naši domovini dandanes vidimo dosti opuščenih kmetij. Na kmetijo je prišel rod, ki se ni menil za dediščino in delo prednikov. Še večkrat pa se zgodi, da neustrezna in nespametna politika tako močno pritisne na kmeta in njegovo delo, da ne zmore več. V tem primeru se kmetije zaraščajo in poslopja rušijo zaradi politike in ne zaradi neodgovornih rodov."

Sicer pa je nadškof Zore posebej naglasil pomen spoštovanja in skrbi za zemljo, ki nas po Frančiškovo "kot mati hrani," spodbudil k povezanosti in medsebojni pomoči, še posebej tistim kmetijam, ki se zaradi ujm in nesreč znajdejo v stiski in opozoril na pomen rasti iz korenin, ki dajejo trdnost. Celotno pridigo lahko poslušate ali preberete v nadaljevanju.

Pri bogoslužju je sodeloval tudi evangeličanski škof Geza Filo, ki vsako leto tudi nagovori obiskovalce. Letos je svoj nagovor začel z vprašanjem: "Zakaj mnogi danes pravijo in pravimo: Nimam časa! Zakaj tako? Gotovo tudi zato, ker želimo imeti več kot potrebujemo, ker ritma časa ne upoštevamo, ker se svojega dela ne veselimo," ter nadaljeval s spodbudnimi besedami: "Bodite ponosni na to, da se vsako leto znova srečujete in z razmislekom in z vero odkrivate resničnost, iz katere izhajajo naše skupne dolžnosti do sebe, do drugih in vsega, kar nas obdaja."

Ob koncu maše pa se je v zahvali kmet Janko Šket oprl na Slomškovo misel: "Če delamo z veseljem, nam vsako delo lažje steče od rok, smo uspešni in sami s seboj zadovoljni. To pa je ključ do zdravega kmečkega življenja. Hvala vsem in naj živi slovenski kmet!"

Shod se je nato nadaljeval na Slomu, pred Slomškovo rojstno hišo, kjer je letos zbrane na sebi lasten način nagovoril pisatelj Ivan Sivec. Posebej je izpostavil: "Iz evropske zgodovine je podobnih narodov, kot smo Slovenci, izginilo 54 ljudstev. Mi pa smo še vedno tu, ker smo delovni, trdoživi, dovolj pošteni, predvsem pa imamo svoj jezik, knjige, kulturo, vse naslonjeno na krščanske vrednote oziroma krščansko vero, ki je bila od nekdaj – kot je menil tudi Slomšek – luč slovenskega ljudstva.«

Druženje se je zaključilo s pogostitvijo, ki so jo pripravili člani prostovoljnega gasilskega društva Ponikva in članice društev kmečkih žena z območja Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje ob sodelovanju učencev Šolskega centra Šentjur. Na Slomu so si mnogi ogledali Slomškovo rojstno hišo, v njej pa je bila na ogled tudi razstava o življenjski poti Franca Lombergarja, pionirja sadjarjenja v Sloveniji.