Medgeneracijsko druženje | (foto: Rok Mihevc)
Starejši o praznikih nekoč: Sveta noč, blažena noč. To. Ne pa bum, bum, bum ...
Slovenija Rok Mihevc
Prazniki so dnevi, ki jim dajemo poseben pomen. Če se danes zdi, da z nekaterimi stvarmi pretiravamo, pa so včasih bolj cenili vsako malenkost. O tem, kako so praznovali, kaj se jim je še posebej vtisnilo v spomin, sem se z oskrbovanci Centra starejših Notranje gorice Deos pogovarjal Rok Mihevc.
Nekoč so bili prazniki skromnejši
Na sveti večer so se odpravili k polnočnicam, pogosto tudi daleč od doma. Še prej so postavili božično drevo in jaslice. »To je bilo velik dogodek in bili smo skromni. Piškote za okraske smo sami spekli, navesili smo tudi kakšen bonbon. Ko smo izbirali smrekco, smo izbrali najlepšo, kmetje niso bili nič hudi. Jaslice pa so bile iz kartona.«
Ob spominu na praznike mnogi dobijo cmok v grlu
Poudarek je bil na družini. »Vsi smo se dobili doma in bili smo skupaj. Bilo je veselo, ta domača hrana. Pokazali smo srečno bivanje v krogu družine, tudi če smo se kdaj kej prerekali, smo to pustili daleč za seboj.« In kaj še starejši pravijo o spominih, ki jih vežejo na praznovanje nekoč? Marsikdo dobi cmok v grlo... »Lepi časi so bili. Saj zdaj so tudi lepi, ampak tako pač je. Se kar raznežiš ob tem, ti pride tisto družinsko vzdušje nazaj. Sveta noč, blažena noč, to. Ne pa bum, bum, bum in ne vem kaj, vsepovsod naokrog. Mir na zemlji. To bi bil raj, tisti, ki ga ljudje tako živo upajo.
Se kar raznežiš ob tem, ti pride tisto družinsko vzdušje nazaj. Sveta noč, blažena noč, to. Ne pa bum, bum, bum in ne vem kaj, vsepovsod naokrog. Mir na zemlji. To bi bil raj, tisti, ki ga ljudje tako živo upajo.
Razlika je bila tudi ta, da so začeli praznovati 24. decembra, ne pa dva meseca prej, kot danes ... »Nismo začeli že oktobra, tako kot zdaj. Sveto noč si slišal šele ob polnoči, se ni smelo prej peti, ker bi bila že preveč zlanjana pesem.« Sveta noč pa je bila tudi najpogostejši odgovor, katera božična pesem jim najbolj seže do srca. »Se kar raznežiš ob tem, ti pride tisto družinsko vzdušje nazaj. Sveta noč, blažena noč, to. Ne pa bum, bum, bum in ne vem kaj, vsepovsod naokrog. Mir na zemlji. To bi bil raj, tisti, ki ga ljudje tako živo upajo.«
Kako praznujejo zdaj, ko niso več doma? »Mi kar naprej proslavljamo. Ne vem če še kateri dom tako. Sploh ni dolgočas, fantastično.« Oskrbovanke so me tako povabile: »Vpišite se. Vrste so dolge.« Klepet smo zaključili tako kot se spodobi. S pesmimi, ki sežejo do srca.
