AVDIO: Nadškofa Cvikl in Zore sprejela žrtve spolnih zlorab
Slovenija Marjana Debevec
Člani civilne iniciative Dovolj.je so se v preteklih dneh srečali z nadškofoma Zoretom in Cviklom. Kot navajajo, so do zdaj prejeli 38 prijav spolnih zlorab zoper 22 duhovnikov. Vsaki žrtvi nudijo individualno in njej prilagojeno podporo: terapevtsko, pravno in osebno.
Civilna iniciativa Dovolj.je se je skupaj z žrtvijo spolne zlorabe srečala z mariborskim nadškofom Alojzijem Cviklom, je za naš radio povedal predstavnik iniciative Igor Vovk. »Škof je prisluhnil z vso resnostjo. V četrtek, 4. julija, smo ga predstavniki CI Dovolj.je obiskali skupaj z žrtvijo, kjer mu je žrtev sama predstavila zlorabo ter omogočila vpogled v dokumentacijo kazenske ovadbe, ki smo jo vložili v žrtvinem imenu. V CI Dovolj.je si želimo, da primer do zaključka civilnih in cerkvenih postopkov ostane zaprt za javnost, kar je v interesu žrtve in bi moralo biti tudi v interesu storilca«.
V ponedeljek pa so se člani iniciative skupaj z žrtvami srečali tudi z ljubljanskim nadškofom Stanislavom Zoretom. »Žrtve so mu osebno predstavile svoje zlorabe ter izrazile tako razočaranja kot pričakovanja, ki jih imajo do Katoliške cerkve oz. škofa osebno«, je še povedal Vovk.
Bo pa v naši družbi potrebno globlje spoznati dinamiko spolne zlorabe, ki je žal še vedno pogosto tabu tema. Če namreč ni fizičnega dotika med storilcem in žrtvijo, še ne pomeni, da do zlorabe ni prišlo. Spolna zloraba po besedah terapevtke s. Mateje Kraševec tudi razdeli javnost.
»In to se zmeraj zgodi na področju zlorabe. Če zdaj pogledamo slovenski prostor, ko se nekdo oglasi in reče: glej ta in ta je storilec, se takoj brez dileme razdeli na dvoje: eni, ki bi dali roko v ogenj za tega človeka, da kaj takšnega ni storil in bi vse spljuvali na žrtev. Takoj pa se dvigne tudi tista druga stran, ki reče: ja poznamo, vemo, da se to dogaja. In ko ti enkrat to dvojnost v sebi tako globoko v sebi nosiš, ponotranjiš in je to del tvoje identitete, se dejansko tudi storilec sam s seboj ne more soočiti in verjame v tisti drugi dobri del, ki je v njemu in ga živi«, pravi terapevtka.
Storilci so namreč lahko občudovanja vredni pri svojem poklicu in poslanstvu. Zato pa se je treba o teh vprašanjih pogovarjati in tudi spoznati ozadje dinamike zlorabe, saj je treba storilca, ki z zlorabo ali po besedah nekaterih neprimernim vedenjem nadomešča nek svoj čustveni primanjkljaj, umakniti iz okolja, kjer lahko do zlorab prihaja, je še mnenja s. Mateja Kraševec.
