Dr. Petra Lešnik Musek: »Mladostnik gre skozi osem razvojnih stopenj«

Oddaje | 24.05.2019, 21:25 Nataša Ličen

V spomin na Bogdana Žorža, ki je bil v slovenskem prostoru pomemben in družbeno odgovoren psiholog ter geštalt psihoterapevt, soustanovitelj Društva za gestalt terapijo in Inštituta za geštaltsko terapijo GITA , so se letos 9. maja odvili 3. Bogdanovi dnevi.

Razvil je izviren družinski model terapevtske pomoči za otroke in mladostnike z različnimi težavami in za starše v stiski. Vedno je poudarjal, da otrok in mladostnik ne smeta postati objekt obravnave. Z njimi moramo sodelovati tako, da (so)ustvarimo varen prostor za razvoj pozitivnih sprememb.

Na 3. Bogdanovih dnevih so pozornost usmerili k odraščajočim, ki se soočajo s čustvenimi motnjami. Porajajo se vprašanja, kako odraščajoče podpreti, kdaj so odstopanja dovolj velika, da je delovanje nujno. Da bi znali odgovoriti na slednja vprašanja, je pomembno, da poznamo običajni potek psihološkega razvoja na poti v odraslost. O tem je govorila specialistka klinične psihologije dr. Petra Lešnik Musek, zaposlena na Pediatrični kliniki v Ljubljani.

Mladostnik mora preizkušati, da si zgradi svoj Jaz, to je njegova ključna naloga v tem obdobju

»Mladostništvo je pestro in dinamično obdobje, ki ga spoznava vsak starš posebej. Tako starši kot otroci so v tem obdobju odraščanja postavljeni pred nove razvojne naloge. Dobro je poznati razvojne značilnosti ali stopnje, da jih lahko obvladujemo.« Obdobje zgodnje adolescence, do 14. leta, je tipično obdobje eksperimentiranja. V tem obdobju mladostniki oblikujejo svojo identiteto in ne morejo je najti, če ne iščejo med različnimi možnostmi. To je edina možnost, da se lahko definirajo, kdo so in kaj so.

Z vidika starševstva je morda najstništvo zahtevnejše od zgodnjega otroštva

»Naenkrat nimamo več opravka z otrokom, ki bi bil poslušen, sledljiv, se ne upira, mladostnik je kognitivno zmožnejši in sebe postavlja na neko drugo pozicijo v relaciji s starši.«

Elektronski mediji imajo lahko tudi pozitiven vpliv

»Študije kažejo, da posebej ranljivejšim mladostnikom, bolj tesnobnim, anksioznim, zadržanim v direktnih interakcijah, sms-si recimo omogočajo, da se lažje izrazijo in ima to zanje neko pozitivno funkcijo. Takšen primer so tudi določeni osebni profili, kjer že imajo znotraj te skupine medsebojne odnose in komunicirajo, zanje je to neke vrste kompenzacija, za pogovor si lahko vzamejo čas, premislijo in jih to ne travmatizira.«

Drugače je recimo z računalniškimi igricami, kjer je vprašanje, kakšni so ti odnosi

»Tu gre bolj za druge vrste potrjevanja in uresničevanja interesov. V tem primeru pa se ni potrdil pozitiven vpliv. Odvisno pač od medija in kaj nam omogoča. Otroke je treba učiti, da nadzorujejo svoje vedenje.«

Nekaj govorijo, drugo storijo

»Obdobje mladostništva je obdobje hitrega in burnega razvoja možganov. Veliko težav imajo z regulacijo čustev in vedenja. Najpomembnejše pri mladostnikih se me zdi, da je treba vzpostaviti zaupanje in jim dati mesto. Zelo radi se pogovarjajo, o veliko stvareh razmišljajo, in to dobro, samo priložnost jim moramo dati, da izrazijo svoje dvome, čustveno doživljanje. Biti moramo tu, ob njem, biti pripravljeni na pogovor. Upoštevati je treba potrebo po njihovi zasebnosti, ki nam jo pokažejo.«