Umrl mož, ki je zapustil filozofijo in se posvetil najbolj ubogim

Svet | 07.05.2019, 09:54 Marjana Debevec

V starosti 90 let je umrl ustanovitelj skupnosti Barka ter gibanja Vera in luč Jean Vanier. Svoje življenje je daroval za to, da bi povrnil upanje duševno prizadetim v naši družbi. »Sporočilo evangelija je postati možje in žene sočutja. Tako postanemo podobni Jezusu«, je ponavljal.

»Da bi bili popolnoma človeški, moramo odkriti kdo smo. In kdo smo? Smo del ogromne človeške družine. Vsi smo bratje in sestre, ne glede na to, od kod prihajamo in kateri religiji pripadamo. Rodili smo se krhki, rasli bomo in na koncu umrli. Zgodba vsakega od nas je torej zgodba sprejemanja tega, da smo krhki. Da bi odkrili kdo smo, je treba odkriti tudi našo edinost: edinost med glavo in srcem. Z glavo razumemo in razvijamo stvari, srce pa je nekaj drugega. Z njim skrbimo za druge. Rojeni smo bili v odnos in ta odnos vsi živimo«, je Jean Vanier dejal v enem od pogovorov.

ŽIVLJENJEPIS IN POSLANSTVO

Jean Vanier se je rodil leta 1928 kot sin generalnega guvernerja Kanade. V Angliji se je šolal za mornariškega oficirja in je več let služboval v britanski in kanadski mornarici. Pozneje je v Franciji doktoriral iz filozofije (o Aristotelu) in nekaj časa predaval filozofijo na univerzi v Torontu.

Med svojim bivanjem v Franciji je spoznal dominikanskega patra Thomasa Philippea. Ta mu je razkril dotlej njemu nepoznan svet oseb z motnjo v duševnem razvoju. Močno ga je vznemiril prezir in zavračanje, ki so ga ti ljudje v svetu deležni, obenem pa ga je prevzela njihova temeljna potreba in občutek za prijateljstvo, za občestvo src. Tako je ob podpori patra Thomasa Philippea zaživel z dvema med njimi. Njihov zgled je kmalu pritegnil mnogo ljudi in sprožil ustanavljanje in širjenje skupnosti po vsem svetu, ki so danes povezane v Mednarodno zvezo Barka.

Barka je kmalu začela rasti. Sprejemali so ne le vedno več ljudi z motnjo v duševnem razvoju, ampak tudi spremljevalcev, ki so želeli z njimi živeti in delati.

Danes Mednarodna zveza Barka združuje več kot 120 skupnosti v skoraj 30 deželah vsega sveta.

Leta 1971 je z Marie-Helene Mathieu in prijatelji ustanovil prvo skupino Vera in luč. V teh skupnostih se vsak mesec srečujejo ljudje z motnjo v duševnem razvoju, njihovi starši, sorodniki, skrbniki in prijatelji. Danes obstaja več kot 1400 skupin v več kot 70 državah po svetu.

Jean je že leta 1980 vodenje skupnosti prepustil drugim, leta 2003 pa se je umaknil tudi iz vodstvenih struktur mednarodne Barke. Še vedno pa je veliko potoval po svetu, predaval, vodil duhovne vaje in obiskoval skupnosti Barke ter Vere in luči. Zaradi raka je umrl v starosti 90 let.

V SKUPNOSTI BARKA IZ SLOVENIJE SO ZAPISALI:

Rodil se je leta 1928 v Kanadi. V Angliji se je šolal za mornariškega častnika in več let služboval v mornarici. V Franciji je doktoriral iz filozofije. Leta 1963 je prvič obiskal ustanovo za ljudi z motnjami v duševnem razvoju. Njihov klic po odnosu se je dotaknil njegovega srca. Jeanov odziv je bil preprost – kupil je hišo in povabil nekaj mož z motnjami v duševnem razvoju, da so prišli živet z njim. Tako je v Troslyju v Franciji leta 1964 ustanovil prvo skuponst L’Arche. Nekaj let kasneje je z Marie- Helene Mathieu ustanovil še skupnost Vera in Luč. Danes je v 38 deželah sveta 154 skupnosti L’Arche in 1500 skupnosti Vera in Luč v 83 deželah sveta. Del te zgodbe je tudi slovenska skupnost L’Arche - Barka, ki je bila ustanovljena leta 1997, ter slovenska provinca Vere in luči.

Jean je bil filozof, pisatelj, voditelj, ustanovitelj, mirovnik, človek vere. Vse življenje si je prizadeval za dostojanstvo ljudi, ki so odrinjeni na rob družbe. Spodbujal je k odkrivanju darov ljudi z motnjami v duševnem razvoju, k sprejemanju drugačnosti in h graditvi vzajemnih in resničnih medsebojnih odnosov. Svoje življenjske sanje in delo je usmeril v graditev bolj človeške družbe, ki temelji na spoštovanju, vključevanju in sočutnosti.

Napisal je preko 30 knjig, prevedenih v 29 jezikov, nekaj tudi v slovenščino. Za svoje delo je prejel veliko časti in nagrad, kot so Mednarodna Nagrada Pavla VI, ki jo je prejel od papeža Janeza Pavla II v Italiji 1997, Humanitarna nagrada rabina Guntherja Plauta v Kanadi leta 2001,Templetonova nagrada leta 2015. Morda je bila zanj največja čast, ko je bil Jean-Pierre Crépieux kot prva oseba z motnjo v duševnem razvoju nagrajen z redom francoske Častne Legije.

S svojim življenjem in delom, z nagovori, duhovnimi vajami in pogosto samo s preprosto prisotnostjo in poslušanjem se je dotaknil mnogih src in spremenil mnoga življenja. Spremenil je razumevanje ljudi z motnjami v duševnem razvoju in dojemanje, kaj pomeni resnična človeškost. Podiral je je zidove, ki ločujejo in hrepenel je po svetu, kjer je vsak cenjen kot edinstven in dragocen.

Jeanovo delo, trud in prizadevanje ostaja zapisano v srcu naše Skupnosti Barka, ter slovenske province Vere in luči in kliče po nadaljevanju in uresničitvi v polnosti. Skupnosti L'Arche in skupnosti Faith and light po vsem svetu so znamenja, da je življenje v skupnosti, kjer je različnost darilo in ne ovira, možno.

Jean je odhajal v miru, zaupanju in hvaležnosti. Pogreb bo 16. maja v Troslyu v Franciji, kjer je začel svoje poslanstvo, ter živel in delal večino svojega življenja. Jean ni želel velikega pogreba. Slovesa se bodo udeležili sorodniki, člani skupnosti iz Troslyja in predstavniki iz vsake skupnosti po svetu.