Lojzka Bratuž (1934-2019)

Slovenci po svetu | 05.05.2019, 10:20 Matjaž Merljak

Po poročanju tednika Novi glas je umrla goriška slavistka, pedagoginja, zborovodkinja in vsestranska kulturna delavka prof. Lojzka Bratuž, ki je bila hči skladatelja in pedagoškega delavca Lojzeta Bratuža ter učiteljice in pesnice Ljubke Šorli. Njeno otroštvo je bilo zaznamovano s fašističnim nasiljem, katerega žrtev je med prvimi postal njen oče.

Osnovno šolo in klasični licej je končala v Gorici, potem pa na filozofski fakulteti v Trstu doštudirala literarne vede ter 1967 iz njih tudi doktorirala. Poučevala je na goriških srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom, od leta 1975 do upokojitve pa je bila redno nastavljena na Fakulteti za tuje jezike in književnosti na videmski univerzi, kjer je poučevala slovensko književnost.

Med delovanjem na univerzi v Vidmu je preučevala slovenske pesnike in pripovednike druge polovice 19. stoletja (Simon Gregorčič), goriške literate ter cerkvene dostojanstvenike in njihovo mesto v zgodovini slovenske književnosti in kulture. Posebej so pomembne njene študije o pridigah in neobjavljenih pismih prvega goriškega nadškofa Karla Mihaela Attemsa. Ukvarjala se je z leksikografijo in slovaropisjem.

Italijanski prostor seznanja s slovenskim jezikom, literaturo in kulturo na različnih kulturnih prireditvah, simpozijih in znanstvenih sestankih, tečajih slovenščine za učitelje in srečanjih predstavnikov obeh narodov. Zelo je aktivna pri Slavističnem društvu Trst-Gorica-Videm (zadnja leta je v njegovem vodstvu) ter v različnih kulturnih društvih in cerkvenih organizacijah zamejskih Slovencev, npr. v Združenju cerkvenih pevskih zborov na Goriškem.

Uredila in izdala je več antologij in zbornikov: Gorica v slovenski književnosti, ki je izšel tudi v italijanščini, Iz primorske kulturne dediščine, Rebulov, Pahorjev zbornik.

Za svoje delo je prejela več priznanj: častno članstvo Slavističnega društva Slovenije (1998), Pro Ecclesia et Pontifice, red za zasluge pri uveljavljanju, razvijanju in širjenju slovenske kulture in jezika v Italiji ter znanstveno-strokovno delo (2004), naziv commendatore (2007).

Tako piše na kratko o njenem bogatem življenju na spletni enciklopediji.

Mi pa smo jo poznali in cenili predvsem kot pedagoginjo, kulturnico in osebo, ki je imela pretanjen odnos do naše slovenske in ne samo slovenske stvarnosti. Bila je tudi glasbenica, kot njen brat Andrej, predvsem pa izobraženka, ki je tkala vezi med plemenitimi ljudmi vseh narodnosti na Goriškem in v širšem prostoru.

V uredništvu Novega glasa se je bodo spominjali kot zveste sodelavke, spremljevalke in seveda naročnice, ki je večkrat poklicala v uredništvo in pohvalila njihovo delo, predvsem pa opozarjala na pomembne kulturne dogodke.

---

Svet slovenskih organizacij je v spomin na pokojno prof. Lojzko Bratuž sporočil: Našo goriško in celotno zamejsko stvarnost je obogatila s svojim neutrudnim delom za slovenski jezik, književnost in kulturo. To delo je opravljala na slovenski šoli, na videmski univerzi in z objavljanjem številnih publikacij. Pri tem je potrebno podčrtati, da je ravno z objavljanem knjig približala slovensko književnost italijanskemu svetu, za kar si je tudi zaslužila pomembna priznanja. Dragoceno je bilo njeno zvesto prizadevanje na cerkvenem področju tako z raziskovalnim delom kot z negovanjem cerkvene glasbe in petja, ki je bilo poplačano s papeškim priznanjem.

Prof. Lojzka Bratuž je dosledno živela poslanstvo svojega očeta Lojzeta Bratuža, ki je svoje življenje daroval za slovenski narod, in svoje matere Ljubke Šorli, ki je pretrpela huda mučenja s strani fašističnih oblasti. Skupaj z bratom Andrejem sta se zavezala za zvestobo slovenski besedi in pri tem nista nikjer izražala sovraštva ter maščevanja do tistih, ki so jim tako hudo prizadeli otroška leta.

Svet slovenskih organizacij si še posebno šteje v čast, da je bila prof. Lojzka Bratuž tudi aktivna znotraj civilne družbe in v sklopu krovne organizacije. Več let je vodila Združenje cerkvenih pevskih zborov v Gorici in bila predsednica Deželnega sveta SSO. Na letošnji Prešernovi proslavi v Čedadu sta ji dve krovni organizaciji SSO in SKGZ podelili priznanje za življensko delo.

Naj ji Bog obilno povrne za vse dobro, kar je naredila in pretrpela za slovenski narod.