Sogovorniki na tiskovni konferenci
AVDIO: Komisija pravičnost in mir za zaščito najbolj ranljivih
Slovenija Marjana Debevec
Ne gre za vprašanje: evtanazija – DA ali NE, ampak za vprašanje - paliativa DA ali NE, je na predstavitvi izjave Komisije pravičnost in mir dejal njen predsednik nadškof Anton Stres. Opozoril je na zlorabe, ki se dogajajo v državah, kjer je uzakonjena, in dodal, da pri evtanaziji ni vključena samo oseba, ki jo zahteva, ampak celotna družba.
Gre za občutljivo vprašanje, ki zadeva celotno družbo, je dejal nadškof Stres. Izhodišče za njihovo izjavo je bila ideja o človekovem dostojanstvu in zaščiti najbolj ranljivih. Prav umirajoči so namreč tisti, katerih pravic ne ščiti nihče. Z uzakonitvijo evtanazije jih vanjo vsaj navajamo, če ne že prisilimo. »Ljudje, ki so popolnoma nemočni, že tako ali tako s težavo sprejemajo, da so v breme svojemu okolju. In potem si lahko predstavljamo, kakšen pritisk je potem na takšnega človeka, če ve, ali pa če se mu celo sugerira: saj imate možnost, da posežete po nekem skrajnem dejanju, kjer ne boste več v breme nikomur,« pravi nadškof Anton Stres, ki dodaja, da si ljudje želijo predvsem prijaznosti, sprejetosti in ljubeznivosti.
Tudi s. Emanuela Žerdin, ki spremlja umirajoče, je povedala, da se žal prevečkrat pred fizično smrtjo zgodi socialna smrt. Umirajoče namreč družba izloči. »Zmeraj znova vidimo, da so v življenju najvažnejši odnosi; da je človek človeku najboljše zdravilo v teh zadnjih hudih časih. Ne tista doza kot pomoč pri samomoru, ne tisto, kar ga bo naenkrat odrešilo in odpeljalo ne vem kam, ampak človek. Ko ima nekdo varen prostor in človeka, ki bo ob njem vzdržal tudi v tej težki preizkušnji umiranja in smrti, ne bo zahteval evtanazije.«
S. Emanuela je povedala tudi za primer z Nizozemske, kjer imajo težave z osebjem, ki opravlja evtanazijo, saj nihče ne zdrži dolgo izvajati takšnih usmrtitev.
Po besedah p. Tadeja Strehovca uzakonitev evtanazije predstavlja spolzek teren. Praksa namreč kaže na to, da se ta ne ustavi pri težko neozdravljivo bolnih ljudeh, ampak se vedno bolj širi tudi na druge ranljive skupine. »To so predvsem otroci, to so depresivni, duševni bolniki, dementni in celo zaporniki. V Belgiji je bila nedavno razprava o enem zaporniku, ki je zaprosil za evtanazijo, ker je bil obsojen na dosmrtni zapor.«
Zaradi vsega tega v Komisiji pravičnost in mir evtanazijo odločno zavračajo in ljudi vabijo, da se zavzemajo za pravico do nege umirajočih in neozdravljivo bolnih.
