p. mag. Branko Cestnik
Cestnik: Bomo duhovniki pri vseh trenutnih močeh še zmogli vso to praznično "tekanje"?
Oddaje | 24.04.2019, 09:57 Rok Mihevc
Praznovanje velike noči, naši obsežni običaji, odmevi na Radijski misijon, ateizem in nesrečni požar v katedrali Notre Dame so bile teme tokratne oddaje Spoznanje več, predsodek manj«, v kateri smo na velikonočni ponedeljek gostili klarinetinca p. Branka Cestnika.
Praznični »šoping«
Potrošniški svet je silno udaril v duhovni potek praznikov, ki jih uporablja sebi v prid, je opozoril Branko Cestnik. »V slovenskem prostoru se zelo meša klasična katoliška drža in ta posvetna trgovsko potrošniška, ki skuša dopovedati ljudem, da sta božič in velika noč doživeta le, če na veliko nakupuješ, po možnosti zadnjo uro. In ljudje so zmedeni, mislijo, da delajo prav. Zato nato izdelke konzumirajo po katoliškem običaju, a se jih ne dotakne prav globoko.«
Običaj je škatlica, v kateri je skrit Kristus
...in ko to škatlico počasi odpiraš in odpiraš, na koncu prideš do njega. Običaje vzdržujemo, a obenem razčiščujemo, da pri ljudeh ne bi ostali samo poganski in zgolj zunanji. »Velika sobota je pri nas prav mala norišnica, medtem ko je v tujini ta dan miru in čakanje na večerno alelujo. Mi pa od jutra blagoslavljamo ogenj, jedila, ves dan poteka čaščenje na grobu, zvečer vigilija.« Zato se je po njegovem mnenju treba vprašati, če bomo pri vseh trenutnih duhovniških močeh še zmogli vso to tekanje.
Nekateri duhovniki so določene običaje oz. urnike že začeli spreminjati, torej, da ne hodijo jedi blagoslavljati pred vsak križ, ampak samo v eno cerkev. »To ljudje težko sprejmejo, ne razumejo, so užaljeni, ker so vezani na te običaje, ki so za njih nekaj svetega in si ne predstavljajo, da bi ga izgubili. Po drugi strani pa duhovnikov ne smemo raztrgati.«
Tudi letos se je največ ljudi zbralo pri blagoslovu jedi, ko pridejo tudi neverni in ateisti. Ta blagoslov jemljejo kot nekaj simboličnega, nekaj kar jih povezuje z otroštvom. »To držo je treba spoštovati, ker je legitimna in ne smeš blagoslova izkoristiti, da jih nahruliš, ampak bodi vesel, da so tu. Nekateri duhovniki pa takrat radi nahrulijo ljudi, namesto, da bi jim zaploskali, da so sploh prišli blizu. Treba je biti previden in pošten do ljudi, saj ima vsak svojo pot in tudi ateizem je duhovna drža. Ateist ti je lahko bolj brat kot verski fanatik. Vernik ateista razume, ker tudi vernik nosi dvom v sebi, ampak on rešuje ta dvom. Na ateista glejmo kot na sobrata v iskanju Boga in življenjskih valovih, ko iščemo pravo pot. To je naša prava drža.« Kot še pravi Cestnik pa so tudi ateisti, ki so antiklerikalci, zelo bojeviti in zlasti okrog velikih praznikov priplavajo na površje. »Ker jih nekaj muči, imajo slabo vest, da so zavrgli to, kar so starši še imeli, zdaj pa je nastal nek vakuum.«
Več pa v posnetku oddaje, ki jo je pripravil in vodil Jože Bartolj.
PREBERITE ŠE:
