Sveta maša v kritpti cerkve Corpus Domini v Milanu
50 let slovenskih maš v Milanu
Slovenci po svetu | 30.11.2018, 10:15 Matjaž Merljak
V kapeli sv. Sigismunda blizu bazilike sv. Ambroža v Milanu je upokojeni koprski škof Metod Pirih v nedeljo, 18. novembra 2018, daroval sveto mašo ob 50-letnici slovenskih maš v Milanu. Pogovarjali smo se z župnikom v Štandrežu pri Gorici in vikarju za slovenske vernike v goriški škofiji Karlom Bolčino, ki je zadnja leta prihajal k rojakom v Milano.
Škof je v pridigi navedel, da se je v pol stoletja za duhovno oskrbo rojakov zvrstilo kar enajst duhovnikov. Leta 1968 je začel msgr. Nace Kunstelj. Njegovo delo so organizirali in nadaljevali: Franc Bergant, msgr. Franc Šegula in msgr. Maksimilijan Jezernik iz Rima; Jože Kunčič iz Trsta; msgr. Kazimir Humar in msgr. Franc Močnik iz Gorice; Jurij Rode iz Rima; veliko let je prihajal msgr. Oskar Simčič iz Gorice, kratek čas David Taljat iz Nice in največ časa - z nekaj presledki - Karlo Bolčina iz Gorice, ki je ob tem jubileju tudi zaključil to svojo nalogo.
Za mnoge je bila prav slovenska sveta maša stalni stik z materinščino. Pri jubilejni slovesnosti sta bila navzoča Kristjan in Marjetka, ki sta edina še živeča od tiste prve maše pred 50-imi leti v kapeli sv. Sigismudna. Pomenljiva povezava med preteklostjo in sedanjostjo!
Karlo Bolčina je še naglasil, da ima današnja mlada generacija bolj pogoste stike s Slovenijo kot so jih imele prejšnje. Razdalje so ostale enake, a jih je mogoče hitreje premostiti.
Škof Pirih je v pridigi rojake nagovarjal, da ni dovolj sklicevati se na dediščino preteklosti. Vsaka generacija se mora sama odločati za evangelij in za Kristusa, kot je dejal sv. papež Janez Pavel II. na pastoralnem obisku leta 1996 v Sloveniji: "Evangelij ni nikoli oznanjen enkrat za vselej. V vsaki dobi zahteva novih oznanjevalcev in prič."
Spomin na 50-letnico slovenskega bogoslužja v Milanu - rojaki se sicer pri maši zbirajo v cerkvi Corpus Domini - naj bo potrditev za vso slovensko skupnost v veri, upanju in ljubezni in spodbuda za nove napore pri ohranjanju vere in materne besede.
