Privatizacija da, pred tem pa zaščita NLB

Slovenija | 19.07.2018, 09:36 Tanja Dominko

Opoldne se bo državni zbor sestal na izredni seji, na kateri bodo obravnavali predlog zakona za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB. Že včeraj je potekala seja takoimenovanega skupnega odbora na temo predloga zakona in sprejeta so bila številna dopolnila.

Po pojasnilih finančne ministrice Mateje Vraničar Erman v odhodu je temeljni cilj predloga »zagotoviti neomejeno poslovanje NLB po tržnih pogojih in zagotoviti državi, da kot lastnica delnic uživa vsa svoja lastninska oz. korporativna upravičenja v zvezi s to kapitalsko naložbo države«.

Poudarila je, da danes »ni več čas, da se pogovarjamo, ali moramo banko privatizirati ali ne, privatizacija je neizogibna«. »Naša odgovornost pa je, ali bomo mi vodili postopek privatizacije in ga izpeljali v največje dobro slovenskih davkoplačevalcev, ali pa bomo dovolili z različnimi postopki in ravnanji, da se bo z različnimi postopki cena še naprej zniževala in da bo privatizacijski postopek potekal z močnim vplivom na znižanje cene bodisi z našimi razpravami bodisi s tem, da ne bomo sposobni sprejeti odločitev, ki nam bodo omogočili maksimalen izplen v privatizaciji.«

Cena banke se namreč znižuje zato, ker mora ta ob neprivatizaciji izvajati kompenzacijske oz. izravnalne ukrepe, ki omejujejo njeno poslovanje. Ministrica meni, da se cena znižuje tudi ob različnih javnih razpravah o banki. Poslanec SDS Andrej Šircelj se je na to ostro odzval. »Dejansko me zanima, če ona misli, da razprave v državnem zboru znižujejo ceno ali znižuje ceno to, da je Bloomberg objavil leta 2015 to, da je NLB plačala takrat obvezo, ki ji jo je naložilo hrvaško sodišče, vlada pa na to ni reagirala. Ves svet je vedel, vsi finančni trgi so vedeli in vsi vedo tudi za potencialne obveznosti.«

V SDS kljub temu po besedah Zvonka Černača zakon podpirajo, čeprav so kritični zaradi zamud. Te motijo tudi poslanca DESUSA Roberta Polnarja. »Takšna nuja in hitenje seveda mora v normalnem človeku vzbuditi skepso.«

Poslanec SNS Zmago Jelinčič Plemeniti pa je bil kritičen do priprave zakona. »Kakšno ministrstvo za finance je to, da dobimo na mizo zakon, ki je v dveh tretjinah popravljen.«

Zakonski predlog določa, da se iz sklada za nasledstvo NLB povrne finančna vrednost, če pride do prisilnih izvršb na premoženje NLB na Hrvaškem. Če Hrvaška izvrši prisilno izvršbo in rubi premoženje NLB, država iz sklada za nasledstvo banki, ki mora sicer tudi sama aktivno vlagati pravna sredstva zoper sodbe hrvaških sodišč, povrne negativne finančne posledice.

Če premoženja v nasledstvenem skladu ne bi bilo dovolj - ministrica sicer ocenjuje, da temu ne bo tako -, pa ima država možnost, da namensko premoženje sklada poveča iz B bilance državnega proračuna. "Če bi se tega lotili na kak drug način, bi bilo zadevo treba peljati preko proračunske A bilance in bi morali za določen znesek skrčiti drugo javno porabo, kar pa se mi ne zdi primerno," je pojasnila.

Zakonu in prodaji NLB so znova ostro nasprotovali v Levici, proti so tudi v SNS.

Zakon in prodajo podpirajo v NSi. "Izkazalo se je, državna banka ni taka boniteta, da bi jo morali obdržati, ker nam dela le sive lase," je bila slikovita Ljudmila Novak. Kot je dodala, bi lahko banko že prodali po primerno ceni, če bi vlada ravnala odgovorno; a za to nikoli ni bil primeren čas.

Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman sicer pričakuje, da bo privatizacija izpeljana v skladu z načrti, da bo lahko NLB zaživela s polnimi pljuči.