Po moralnih in človeških zakonih je poseg zoper življenje, vsak umor in sodelovanje pri umoru, zločin

Novice 21. 11. 2025, 08:45 | Alen Salihović

Skupina uglednih pravnih strokovnjakov – zasl. prof. dr. Ludvik Toplak, doc. dr. Sebastjan Valentan in izr. prof. dr. Luka Martin Tomažič – je v javni izjavi podala ostro opozorilo pred uzakonitvijo pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Kot pravniki in člani akademskih institucij poudarjajo, da ostaja »poseg v življenje drugega zločin, tudi če ga zakonodaja dopušča«.

»Življenje je prva dobrina evropske civilizacije«

V izjavi pravniki navajajo, da je v evropski pravni kulturi človekovo življenje temeljna dobrina, iz katere izhajajo vse druge pravice. Sklicujejo se na zgodovinske izkušnje 20. stoletja in opozarjajo na Hitlerjev program iz leta 1939, ko je država uzakonila ubijanje duševno in telesno prizadetih oseb, kar je odprlo vrata razvrednotenju človeškega dostojanstva in množičnim zločinom.

Spominjajo tudi na nürnberške procese, kjer je mednarodno sodišče kljub obstoječi zakonodaji presojalo dejanja kot zločine, s čimer je bila evropska družba ponovno zavezana temeljnim moralnim merilom.

Temelj ustavne ureditve: človekovo življenje je nedotakljivo

Podpisniki izpostavljajo, da je pravica do življenja zaščitena v Evropski konvenciji o človekovih pravicah ter v 17. členu Ustave Republike Slovenije, ki jasno določa, da je življenje nedotakljivo. Po njihovem mnenju to državi nalaga dolžnost, da življenje varuje, nikakor pa ga ne sme postaviti v položaj pravno dopustnega končanja.

Sklicujejo se tudi na Radbruchovo formulo, ki poudarja, da zakon, ki dopušča očitno moralno zavržno dejanje, izgubi legitimnost. V tem smislu, pravijo, tudi uzakonjen umor ostaja zločin.

Kritika ZPPKŽ: »Od medicine k upravljanju smrti«

Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ), o katerem bo odločal referendum, po oceni pravnikov uvaja okvir, v katerem je namerno končanje življenja opredeljeno kot zdravstvena storitev. To pa pomeni korak stran od tradicionalnega poslanstva medicine, ki je zdravljenje, lajšanje bolečin in varovanje življenja.

Po njihovem mnenju zakon spreminja odnos do ranljivih skupin: starejših, bolnikov in invalidov. Normalizacija pravne pomoči pri smrti lahko pri teh ljudeh vzbudi občutek, da je njihovo življenje manj vredno ali celo breme.

»Zakon ni skladen z ustavnimi načeli in moralnimi standardi«

Podpisniki ocenjujejo, da ZPPKŽ ni skladno z mednarodnimi dokumenti in temeljnimi ustavnimi načeli, zlasti pa ne spoštuje civilizacijskega pogleda na življenje kot nedotakljivo. Menijo, da uzakonitev aktivne pomoči pri smrti predstavlja nevaren odmik od vrednot, na katerih temelji evropska kultura in slovenska pravna ureditev.