Papež Frančišek sprejel predstavnike italijanskih občin

Svet | 30.09.2017, 16:28 Andrej Šinko

Papež Frančišek je pred obiskom Cesene in Bologne danes sprejel približno tristo članov Narodnega združenja italijanskih občin. Po poročanju Radia Vatikan jih je v nagovoru posvaril pred pretiranim individualizmom, ki razdružuje zasebni interes od javnega, pa tudi pred nevarnostjo korupcije. Sveti oče jih je pozval k ponižnemu služenju za dobro celotne skupnosti in povezovanju. Ob tem pa jih je opozoril, da ne smejo pozabiti na odrinjene.

»Dragi bratje in sestre, dober dan. Z veseljem vas sprejemam in vašemu predsedniku se zahvaljujem za prijazne besede, kakor tudi županu Prata.« S temi besedami je papež Frančišek po poročanju Radia Vatikan pozdravil okoli tristo članov Narodnega združenja italijanskih občin. Sveti oče je najprej dejal, da se Sveto pismo začne z omembo mesta, in sicer Babela (prim. 1Mz 11,1-9), ki je simbol zmede in zbeganosti, domišljavosti in delitve ter se konča z omembo drugega Babelu nasprotnega mesta torej novega Jeruzalema (prim. Raz 21,10-27), ki iz nebes širi svoj prijeten vonj in tako pripoveduje o prenovljenem svetu, v katerega vstop je podarjen, saj se vanj vstopi glede na mero, s katero se je prispevalo pri porajanju odnosov bratstva in občestva.

Pomenljivo je, da se Sveto pismo poslužuje te podobe, s katero nam kaže na poslednjo resničnost vesolja. Podoba mesta, z vso sugestijo, ki jo prebuja, izraža, da človeška družba lahko obstane le, ko se nasloni na resnično solidarnost, medtem ko tam, kjer cveti zavist, nezadržne ambicije in duh sovraštva, je družba obsojena na nasilje kaosa.

Mesto, o katerem bi vam rad spregovoril, povzame v enem samem vsa tista, ki so zaupana vaši odgovornosti. To mesto ne dovoljuje enosmernih poti pretiranega individualizma, ki razdružuje zasebni interes od javnega. Ne prenese tudi slepih ulic korupcije, kjer se ugnezdijo nadloge razkroja. Ne pozna zidov privatizacije javnih prostorov, kjer se 'mi' skrči na izumetničen retorični slogan, ki zamaskira interese redkih.

Gradnja tega mesta zahteva od vas, ne domišljav zagon v višave, temveč vsakodnevno ponižno prizadevanje v nižavah. Ne gre torej za povečanje stolpa, temveč za razširitev trga, kjer je več prostora, ki omogoča uresničitev samega sebe in lastne družine ter odprtje v občestvo z drugimi.

Za objem in služenje takemu mestu pa je potrebno dobro in veliko srce, v katerem je shranjena strast za skupno dobro. Takšen pogled spodbuja v osebah ponos, da so njegovi meščani. Spodbuja družbeno pravičnost, torej zaposlitev, javne usluge in priložnost. Ustvarja številne pobude s katerimi poselitvi ozemlje in za njih poskrbeti. Vzgaja torej za soodgovornost.

Kajti mesto je živ organizem, veliko oživljajoče telo tam, kajti če en predel s težavo diha, je to zato, ker ne dobiva dovolj kisika od drugih predelov. Pri tem mislim na resničnosti, v katerih je na razpolago manj in so slabše javne usluge in se tako ustvarjajo žepi revščine in obrobja. Tam se mesto premika z dvojno hitrostjo. Po eni strani avtocesta tistih, ki so popolnoma zagotovljeni, po drugi strani pa ozke uličice revnih in nezaposlenih, številčnih družin, migrantov in tistih, ki nimajo nikogar, na kogar bi se obrnili.

Ne smemo sprejeti takšnih osnutkov, ki ločujejo in tudi omogočajo, da je življenje nekoga, smrt drugega in tako borba zase uničuje vsak čut za solidarnost in za človeško bratstvo.

Vam županom si bom kot brat dovolil reči: potrebno je obiskovati obrobja, tako tista mestna, kot družbena in bivanjska. Pogled zadnjih je namreč najboljša šola, po kateri razumemo, katere so tiste resnične potrebe, ki s tem razgalijo navidezne rešitve. Poleg tega, da začutimo utrip krivičnosti, nam tudi nakaže pot, kako jo odpraviti. Tako, da gradimo skupnost, v kateri se vsak čuti res kot oseba in kot meščan, kot nosilec tako dolžnosti kot pravic in sicer z neločljivo logiko, ki povezuje interese posameznika in skupnega dobrega. Kajti to, kar prispeva k dobremu vseh, prispeva tudi k dobremu posameznika.

Razumem tudi nelagodje številnih vaših meščanov pred množičnim prihodom migrantov in beguncev. Izhaja iz vrojenega strahu do 'tujca'. Ta strah pa so poslabšale rane, ki jih je povzročila ekonomska kriza, zatem nepripravljenost lokalnih skupnosti, neprimernost sprejetih ukrepov v tem ozračju izrednega stanja. To nelagodje se lahko preraste s tem, da se ponudi skupne prostore za osebno srečanje in medsebojno spoznavanje. Dobrodošle so torej vse tiste pobude, ki pospešujejo kulturo srečanja, medsebojna umetniška in kulturna izmenjava, spoznavanje krajev in skupnosti iz katerih prihajajo novi prišleki.

Veseli me, ker vem, da številne krajevne uprave tukaj navzoče, lahko najdemo med prvimi zagovorniki dobrih praktik gostoljubja in integracije, ki so prinesli spodbudne uspehe in bi jih bi bilo na široko razširiti. Spomnim se prihoda Albancev v Bari. To je na primer en primer. Želim si, da bi mnogi šli za vašim zgledom.

Želim tudi, da bi se čutili podprte od ljudi, katerim namenite vaš čas, to vašo župansko domačnost s svojim ljudstvom, to bližino. Če je župan blizu svojemu ljudstvu, gredo stvari naprej, vedno. Podprti s strani ljudi, za katere namenite ves svoj čas, svoje pristojnosti, svojo razpoložljivost. Zaradi vzvišenosti in pomembnosti službe, ki jo opravljate, bodite vedno velikodušni in nesebični v službi za skupno dobro.

Tako bo mesto postalo predujem in odsev nebeškega Jeruzalema. V tem našem človeškem času bo znamenje Božje dobrote in nežnosti. Župan mora imeti krepost previdnosti, da lahko vlada, pa tudi krepost poguma za iti naprej ter krepost nežnosti, da se približa najbolj slabotnim.

Hvala vam za to srečanje. Molil bom za vas in tudi vi ne pozabite moliti zame, sem je potreben. Hvala.

Vir: Radio Vatikan.