Veliki teden: Kaj bi bilo, če bi se pri nas zgodilo, kar se je pred 2000 leti?

| 11.04.2017, 10:53 Marjana Debevec

Vrhunci velikega tedna in velikonočnih praznikov s papežem Frančiškom so tudi v letošnjem letu tradicionalni križev pot v rimskem Koloseju, velikonočna vigilija v baziliki sv. Petra ter slovesno bogoslužje in blagoslov »mestu in svetu« na veliko noč, ki ga bodo prenašale televizijske postaje po vsem svetu. Veliki teden pa spremljajo in na posebej doživet način približajo tudi različne pasijonske uprizoritve.

Veliki teden smo začeli na cvetno nedeljo. V Vatikanu je na predvečer praznika potekalo molitveno bdenje, med katerim so se mladi pripravljali na svetovni dan mladih. Obiskal jih je tudi papež Frančišek, ki jim je zatrdil, da bi se morala Katoliška Cerkev bolj obračati na mlade, ki so oddaljeni od Cerkve. Naslednja škofovska sinoda v Vatikanu bo namenjena ne le članom katoliških mladinskih organizacij, je dejal sveti oče. Nagovorjeni naj bi se čutili tudi tisti, ki so se od Cerkve oddaljili, ter vsi agnostiki in neverujoči med mladimi. Mladi igrajo glavno vlogo, zato nihče izmed njih ne sme biti izključen, je prepričan Frančišek. »Vsak mlad človek ima kaj povedati drugim, odraslim, duhovnikom, redovnicam, redovnikom, škofom in papežu.« Cerkev pa bi morala prisluhniti vsem.

V nedeljo dopoldne pa so mladi kristjani iz Latinske Amerike iz rok poljske mladine prejeli križ svetovnega dneva mladih. Križ in Marijina ikona bosta sedaj romala po njihovih škofijah vse do svetovnega dneva mladih 2019 v Panami.

Naslednji dogodek s papežem bo krizmena maša na veliki četrtek, ko bo sveti oče v baziliki sv. Petra blagoslovil krizmena olja. Ob tej priložnosti bo Frančišek tradicionalno pripravil nagovor o poslanstvu duhovnikov. Slovesno bogoslužje v spomin na Jezusovo zadnjo večerjo in obredno umivanje nog bo papež opravil v zaporu Paliano, kjer kazen preživljajo nekdanji člani mafije.

Uvod v obhajanje velikega petka so obredi v Petrovi baziliki, zvečer pa se ob 21. uri in 15 minut začne tradicionalni križev pot v rimskem Koloseju. Letos je besedila za to priložnost pripravila francoska teologinja in Ratzingerjeva nagrajenka, 70-letna Anne-Marie Pelletier.

Po velikem petku papeža čakajo velikonočne slovesnosti. Velikonočna vigilija se začne ob 20. uri in 30 minut v baziliki sv. Petra, bogoslužje z blagoslovom »mestu in svetu« pa na veliko noč ob 10. uri na trgu pred baziliko.

Na velikonočne praznike se pripravljamo tudi z molitvami križevega pota, ki jih pripravljajo po vseh župnijah, pa tudi z raznimi uprizoritvami Jezusovega trpljenja. Med njimi je pri nas najbolj znan Škofjeloški pasijon, ki je bil lani vpisan na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Naslednja uprizoritev Škofjeloškega pasijona bo leta 2021. Letos pa smo lahko spremljali Ribniški pasijon, ki si ga je v soboto zvečer v Logatcu ogledal tudi ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Vsem sodelujočim se je zahvalil za sporočilo, ki so ga posredovali ob velikem tednu.

»Rad bi, da bi ta teden prehodili s sporočilom nocojšnjega pasijona: Bodite pogumni! Bodite pogumni v svetu, kakršen je, v življenju, kakršnega živite. Drugega sveta nimamo, drugega življenja nimamo. In drugega sveta in drugega življenja tudi ni iskal učlovečeni Božji Sin. Prišel je v svet, kakršen je bil, živel je življenje, kakršnega smo mu pripravili mi ljudje. In bilo ga je strah.

Tudi v tem tednu bomo doživljali Jezusov strah; strah pred bolečino, strah pred smrtjo, strah pred koncem, strah, kakor je strah tudi vsakega izmed nas. Pogum ni v tem, da te ni strah. Pogum ni v tem, da se ničesar ne bojiš. Pogum ni v tem, da strah ne vodi tvojih odločitev. Potem se vedno lahko odločaš za tisto, kar je prav; za tisto, kar je dobro; za tisto, kar govori Duh in ne za tisto, kar govori svet. In zato naj vas to praznovanje velikega tedna napolni s pogumom.«

Zbrane je nagovoril tudi logaški župan Berto Menard. Zahvalil se je vsem prostovoljcem, ki vlagajo svoj čas in trud za nastanek Ribniškega pasijona.

»Velikokrat razmišljam, pa tudi vam polagam v srce, kaj bi bilo, če bi se danes zgodilo tu pri nas, kar se je zgodilo pred 2000 leti. Kdo izmed nas bi sprejel Kristusovo ljubezen, koga bi s svojim dejanjem prestrašil? Tudi danes je razslojena družba, kot je bila pred 2000 leti. Veliko drugačnosti, pa vendar mislim, da je treba okrog tega razmišljati. Že ko se človek rodi, pa tudi mati porodnica trpi, predno pride dete na svet. In potem mati skozi življenje, ko spremlja svojega otroka tudi trpi, da ne bi ta otrok zašel s poti. Vsaka mati želi, da bi se otrok zveličal. Imamo svobodno voljo in je prav, da v življenju gremo za soncem, za tistim, ki nam kaže luč, da pridemo do tiste točke, za kar se je daroval Jezus Kristus«, je še povedal Menard.

Uprizoritev Ribniškega pasijona bodo pripravili še na velikonočni ponedeljek v Ribnici in 27. aprila v Polzeli.

Dodajmo še to, da prav v dneh pred praznovanjem velikonočne skrivnosti prihaja med slovenske bralce prevod Sulice, znamenitega romana Louisa de Wohla. Knjiga ni samo razširjeno poročilo o evangeljskih dogodkih. Je napeta in doživeta pripoved, ob kateri lahko od blizu doživimo najbolj pretresljive prizore Jezusovega življenja.