Žrtve napada v Egiptu
Egipt: Tudi Zahod odgovoren za pokol kristjanov. Papež potrdil obisk.
Cerkev po svetu Marta Jerebič
V Egiptu so po včerajšnjih dveh terorističnih napadih na kristjane, ki ju je izvedla Islamska država, razglasili izredne razmere. Poostreni varnostni ukrepi bodo veljali tri mesece, tudi med papeževim obiskom v tej državi, 28. in 29. aprila. Program njegovega potovanja ostaja nespremenjen, je sporočil tako predstavnik Vatikana kot koptskih katoličanov. Sicer pa je papež Frančišek sam potrdil obisk Egipta v pogovoru z vrhovnim predstojnikom frančiškanov. Po zadnjih podatkih sta bombna napada v Tanti in Aleksandriji zahtevala najmanj 45 življenj, več kot 120 ljudi je ranjenih. Koptski pravoslavni papež Tawadros II. je poudaril, da dogodek ne bo povzročil razdora med prebivalstvom. So pa kristjani, ki jih je v državi približno 10 odstotkov, na protestu opozorili, da jih vlada ni dovolj zaščitila.
Egiptovski predsednik al Sisi je razglasil tridnevno žalovanje, vojski je odredil, da zavaruje najobčutljivejše kraje v državi, prepovedal je vse shode, policija je dobila dodatna pooblastila. V tem velikem tednu bodo še posebej skrbeli za zaščito krščanskih cerkva. Žrtve islamskega radikalizma pa niso samo kristjani. Varnostne sile so namreč deaktivirale tudi dve eksplozivni napravi, ki sta bili nameščeni v mošeji v kraju Tanta.
V tamkajšnji koptski pravoslavni cerkvi so smrtne žrtve zahtevale predvsem diakone in vernike v prvih vrstah. Pokopali jih bodo v kripto cerkve. Agencija Asianews poroča, da so v tej isti cerkvi že pred desetimi dnevi našli bombo. V Aleksandriji, kjer je mašo daroval koptski pravoslavni papež Tawadros, samomorilskemu napadalcu ni uspelo priti v cerkev, saj je moral skozi vhod, ki služi kot detektor kovin. Ta je začel piskati, zato je stopil korak nazaj in se razstrelil. V smrt je poleg drugih ljudi potegnil več policistov. Priče so madeže krvi opazile celo na strehi cerkve.
Odgovornost za napad je prevzela Islamska država, vendar opazovalci menijo, da je vpletena tudi Muslimanska bratovščina.
Namestnik v vatikanskem državnem tajništvu, msgr. Giovanni Angelo Becciu, je za italijanski časopis Corriere della Sera dejal, da je dogodek povzročil veliko vznemirjenja in trpljenja, vendar ne bo preprečil papeževe misije miru. Jasno je, da so ti atentati napad na dialog, na mir in so tudi neposredno sporočilo vodstvu države in krščanski manjšini, ki je v zadnjem času dobila več svobode.
Kot dodaja direktor agencije Asianews p. Bernardo Cervellera, si egiptovski predsednik že dlje časa prizadeva, da bi imeli kristjani in muslimani v državi enake pravice in dolžnosti, da bi imeli možnosti doseči enake položaje v družbi in vojski, da bi šli skozi enake postopke pri gradnji cerkva oziroma mošej. Uspeh na tem področju bi bila revolucija v arabskem svetu, zlasti glede na položaj, ki ga ima Egipt v tamkajšnji regiji. Predsednikov vpliv sega tudi do univerze Al Azhar. Ta je pogosto razcepljena med sodobnostjo in finančno odvisnostjo Saudove Arabije in Katarja, a se pod al-Sisijem premika v smer obsodbe dobesedne interpretacije Korana.
P. Cervellera pa opozarja tudi na odgovornost Zahoda. Največji izvozniki orožja so ZDA, Rusija, Kitajska, Francija in Nemčija. Te države po podatkih stockholmskega mednarodnega mirovnega inštituta predstavljajo 74 odstotkov vsega izvoza orožja, polovica je namenjena v države Bližnjega vzhoda. Saudova Arabija je leta 2015 zabeležila 275 odstotni porast uvoza orožja v primerjavi z obdobjem 2006 – 2010, Katar pa porast za 279 odstotkov. Obe državi sta znani, da podpirata sirske upornike, in s tem tudi Islamsko državo in Al Kaido. Tako tudi zahod prispeva k pokolu kristjanov, poudarja p. Cervellera.
Dodajmo samo še to, da ima ameriški predsednik Donald Trump v lasti delež podjetja, ki izdeluje tomahawke. Teh je dal v petek na sirsko vojaško oporišče izstreliti v vrednosti 94 milijonov dolarjev.
