Knjiga ob 90. rojstnem dnevu Benedikta XVI.

Cerkev po svetu | 06.04.2017, 07:33 Marta Jerebič

V Italiji je ob 90. rojstnem dnevu zaslužnega papeža Benedikta XVI., ki ga bo praznoval 16. aprila, izšla knjiga z naslovom Benedikt XVI. – Podobe življenja. Napisala sta jo Maria Giuseppina Buonanno in Luca Caruso. Gre za pripoved o poglavitnih postajah človeške in duhovne zgodbe tega »ponižnega delavca v Gospodovem vinogradu«. Spremljajo jo številne fotografije, med katerimi so bile doslej nekatere še neobjavljene.

Od otroštva v Nemčiji v tridesetih letih preteklega stoletja, drame vojne in ujetništva, do duhovniške poklicanosti, bleščeče akademske kariere, sodelovanja na drugem vatikanskem koncilu, imenovanja za nadškofa Münchna in Freisinga, umestitve za kardinala, dolgoletnega delovanja kot prefekt Kongregacije za nauk vere ter osmih let pontifikata, zaznamovanega tudi s težkimi trenutki. »Izjemna dediščina podob, spominov in pričevanj, ki nam obnovi vse človeško, teološko in pastoralno bogastvo Josepha Ratzingerja – Benedikta XVI.,« tako beremo v predstavitvi nove knjige.

Predgovor p. Federica Lombardija: Njegov pogled

Predgovor k delu je napisal p. Federico Lombardi, predsednik Vatikanske fundacije Joseph Ratzinger – Benedikt XVI. Na začetku poudarja, da podnaslov Podobe življenja upravičuje obsežno slikovno gradivo, ki spremlja samo besedilo. Obraz protagonista se predstavlja v različnih življenjskih starostih, a vedno je prepoznaven v svoji identiteti in ostrini svojega pogleda. Za ta pogled se zdi, da nas nenehno poziva in nam daje zaslutiti »globino misli in bistrost duha, ki do nas prihajata preko oči in besed tega človeka in tega duhovnika«.

Sedanja postaja življenja, ko se je umaknil v samostan Mater Ecclesiae, je na človeški in duhovni poti Josepha Ratzingerja izjemno pomembna. Po Lombardijevih besedah jo lahko smatramo za zaključno, brez nadaljnjega razvoja dogodkov. Pripoved o devetdesetih letih življenja zaslužnega papeža je razdeljena na devet poglavij. Preko branja se lahko zavemo postopnega bogatenja in širjenja njegove osebne, kulturne in cerkvene izkušnje. Njegova misel se razvija v smeri globine in zavedanja izzivov današnjega kulturnega konteksta. Istočasno se njegovo obzorje postopno širi v prostranost, vse dokler ne postane vesoljno in vseobsegajoče. Teolog Ratzinger ima vse bolj jasen pogled na najgloblja duhovna vprašanja in pričakovanja človeštva ter Cerkve v našem času.

P. Lombardi nadaljuje, da ni bilo dovolj poudarjeno, kako konec njegovega pontifikata praktično sovpada s trilogijo o Jezusu. Le-ta je sad njegovega osebnega iskanja Jezusovega živega obličja. Pa vendar je bil Benedikt XVI. papež, ki »brate potrjuje v veri«. Njegovo osebno iskanje in pričevanje vere ne moreta biti ločena od njegovega cerkvenega služenja. Tako imata neizmerno vrednost za celotno Cerkev: »Teolog Joseph Ratzinger, ki je bil na koncu poklican biti papež Benedikt XVI., dopolni edinstveno in skladno poslanstvo svojega življenja, ko išče Jezusovo živo obličje in vsem pomaga, da ga srečajo.« In to dela tudi še sedaj, v molitvi in tišini samostana Mater Ecclesiae.

Uporabnost neke biografije pa je predvsem v tem, da nam pomaga razumeti, kateri je najgloblji smisel življenja, o katerem pripoveduje. P. Lombardi tako zaključi s povabilom, da bi se zazrli v obraz Josepha Ratzingerja, v njegove oči. To so namreč oči nekoga, ki išče resnico in ki jo sluti: »Mi pa v njegovih očeh ujamemo njen odsev, kakor smo jo pogosto doumeli tudi v njegovih besedah. In na koncu ta Resnica zasveti – zanj in za nas – v Jezusovem obličju.«