Področje rehabilitacije potrebno posodobitve in dodatnih kadrov
Politika | 08.04.2017, 08:00 Petra Stopar
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je ob nedavnem obisku Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča napovedala, da bo država rehabilitaciji zagotovila več denarja. Na inštitutu se soočajo z razvojnimi izzivi in s čedalje zahtevnejšimi bolniki.
Po besedah direktorja inštituta Soča Roberta Cuglja se bo moral inštitut zaradi napredka pri akutnem zdravljenju soočiti s čedalje zahtevnejšimi bolniki, naprave pa za to več ne zadostujejo. Z ministrico so se zato pogovarjali o možnosti državne podpore pri posodobitvi infrastrukture: »Gre pretežno za tri investicije: kliniko za zdravljenje kroničnih bolečin, razvoj novega nevrološkega oddelka in terapevtsko športno dvorano. Sinergija vseh teh treh objektov bi zadostovala za nadaljnjih dvajset let.«
Ministrica Kolar Celarčeva je dejala, da se zaveda, da v našem zdravstvenem sistemu prav za rehabilitacijo namenijo premalo finančnih sredstev, čakalne dobe nanjo pa so velikokrat daljše, kot bi bilo dobro: »Zaradi tega bomo v sklopu priprav zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju ter projekta dolgotrajne oskrbe rehabilitaciji, tako zdravstveni kot socialni, namenili posebno pozornost in tudi več finančnih sredstev.« Delo osebja v Soči je ocenila kot požrtvovalno, osebje »pomaga tako našim prebivalcem pri rehabilitaciji po možganski kapi in drugih poškodbah kot otrokom z drugih delov sveta, kjer divjajo vojne«.
Ker je bil torek, dan ministričinega obiska, mednarodni dan ozaveščanja o nevarnosti min, je Kolar Celarčeva izrazila hvaležnost, da je ministrstvo za zdravje pred 19 leti soustanovilo Fundacijo za razminiranje in pomoč žrtvam min, »ki se danes imenuje Ustanova za krepitev človekove varnosti, ki zbira donacije in finančna sredstva ter pomaga tistim, ki potrebujejo takšno rehabilitacijo tudi na inštitutu Soča«.
A tudi za potrebe po zdravljenju teh oseb bodo poleg nove infrastrukture v Soči potrebna nova znanja in dodaten kader, da bo država sledila novim evropskim rehabilitacijskim smernicam. Te določajo od tri do pet ur dnevne individualne obravnave z bolniki.
