S pomočjo hmelja so zbrali dovolj denarja za gradnjo cerkve

Utrip Cerkve v Sloveniji | 16.10.2025, 09:40 Rok Mihevc

V župniji Gornja Ponikva je bilo pretekli konec tedna posebej slovesno. Zaključili so namreč praznovanje ob 100-letnici župnijske cerkve sv. Pankracija. Sveto mašo je vodil celjski škof Maksimilijan Matjaž, pri njej so blagoslovili tudi novi vitraj svete Eme, delo argentinskega Slovenca Marka Jermana.

V pogovoru s članico Župnijskega pastoralnega sveta in zborovodkinjo Karmen Zidar Kos smo lahko slišali, da so se na obletnico pripravljali več kot leto dni, z različnimi dogodki, predavanji, miklavževanjem, orgelskim koncertom in postnim romanjem. »Rdeča nit je bila, da skozi celotno leto ljudi pripravljamo na ta dogodek, tudi z mislijo, da gre za vse generacije.«

Tudi pretekli konec tedna je bil pester. Petek so začeli s hvalnicami, ki so se jih udeležili vsi duhovniki župnije, zvečer je sledila adoracija z možnostjo spovedi in pogovor s tremi duhovniki, Marjanom Jezernikom, Janezom Zupancem in Antonom Kraševcem. V soboto je bil oratorijski dan za otroke, v večernem pogovoru so s pomočjo Jožice Kališnik in Romine Schwarzlin spoznali kneginjo in zavetnico Slovencev sveto Emo Krško.

Vitraj je tudi zunanje znamenje, s katerim so se želeli zahvaliti prednikom za preteklo delo. To delo so zaupali umetniku, argentinskemu Slovencu Marku Jermanu, ki je v njihovi cerkvi že četrtič oblikoval in izdelal vitraj za župnijo. »Je nekaj posebnega, ker je bil to tudi velik izziv za umetnika, saj kolikor nam je znano, prava fotografija svete Eme ne obstaja, zato je bil zanj izziv, kako ustvariti to okno, na podlagi opisov iz pisnih virov. Izdelek je čudovit in lep,« je povedala Karmen Zidar Kos.

S sogovornico smo se dotaknili tudi zgodovine župnije, ki je po njenih besedah zelo bogata. Do pobude za novo cerkev je prišlo leta 1923, na istem mestu je namreč stala baročna cerkev, obdana z obzidjem, a je bila takrat premajhna, velika je bila komaj 84 kvadratnih metrov. »Dolga leta je zorela želja, da bi farno cerkev razširili, pobudnik za zbiranje denarja za to pa je bil župnik Ivan Gorišek. Stekla so dela, a izgradnjo je kmalu ustavila tudi prva svetovna vojna, ki je povzročila razvrednotenje denarja. Ko so nastopili boljši časi, je župnija s pomočjo pridelovanja hmelja zbrala dovolj denarja za začetek gradnje cerkve. Skozi leta se je urejala tudi okolica, notranjost cerkve, orgle, barvna okna ...«

Več o zgodovini župniije v publikaciji, ki jo najdete tukaj.