Starejši
Sušelj o dolgotrajni oskrbi: Pričakovanja so ogromna
Politika Petra Stopar
Po mnenju ključnih javnih ustanov, ki zastopajo starajočo družbo v Sloveniji, je priprava ustrezne zakonodaje o dolgotrajni oskrbi nujna. A kot je na nedavnem posvetu opozoril prvi mož zdravstvene blagajne Marjan Sušelj, je rok, po katerem naj bi bil predlog zakona v Državnem zboru obravnavan do poletja, za kakovostne rešitve prekratek.
Na nedavni razpravi v Državnem svetu je med drugimi sodelovala poslanka SMC Jasna Murgel, ki je spomnila, da je Državni zbor že sprejel zakon o osebni asistenci, ki bo poskrbel za tiste, ki potrebujejo pomoč v starosti od 18 do 65 let. Z zakonom pa bo treba po njenih besedah čim prej urediti tudi podporo otrokom s posebnimi potrebami ter starejšim od 65 let, ki potrebujejo pomoč.
Davor Dominkuš z Ministrstva RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je predstavil višino izdatkov za dolgotrajno oskrbo, ki so se leta 2014 glede na leto prej povečali za 3,4 odstotka na 487 milijonov evrov.
Po besedah generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Marjana Sušlja bo treba za izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe nujno poskrbeti za dodatna sredstva. Kot pravi, je nujno določiti, ali bo šlo za novo zavarovanje, in povedati, kateri bodo finančni viri. Če bo uvedeno novo socialno zavarovanje, bo morala biti nova blagajna ali novi račun po njegovem opozorilu strogo ločen od vseh ostalih blagajn ali računov, denimo od zdravstvenega zavarovanja. Vzpostaviti bo treba zavarovalnico za dolgotrajno oskrbo, ki bo po zdajšnjih predlogih v sklopu zavoda. »Zatiskamo si oči, če pričakujemo, da bomo z boljšo organizacijo in učinkovitejšim delom v zdravstvenih institucijah ter z združevanjem virov in kadrov zagotovili več. Če hočemo imeti več, bo pač država, družba, morala zagotoviti tudi več finančnih virov,« pravi Sušelj in pričakovanja javnosti opisuje kot »enormna«.
Ekonomist Igor Masten se je osredotočil na predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki po njegovih besedah ne pomeni osnove za zagotovitev učinkovitega financiranja in izvajanja dolgotrajne oskrbe. Kot dober primer je navedel Nizozemsko, ki za zdravstvo nameni več sredstev, vendar ima tudi zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Delež plačil iz žepa je manjši kot v Sloveniji, čakalnih vrst pa ni.
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer upa, da bo zakon sprejet čim prej. Marsikdo mora po njenih podatkih v svojem tretjem življenjskem obdobju živeti doma, čeprav svojci ne morejo, ne znajo ali nočejo poskrbeti zanj, nekateri svojci pa so celo nasilni.
