VIDEO: Papež o migrantih: Sprejeti, zaščititi, spodbujati in vključevati
Svet Marjana Debevec
Papež Frančišek je dopoldne sprejel udeležence mednarodnega foruma z naslovom: Migracije in mir. V zgoščenem nagovoru, ki nekako povzema njegov nauk o migracijskem vprašanju, se je Frančišek tega zapletenega problema lotil z različnih zornih kotov. Poudaril je štiri besede in sicer: sprejeti, zaščititi, spodbujati in vključevati.
Vzroki za migracije so najpogosteje konflikti, naravne nesreče, preganjanja, klimatske spremembe, nasilje, ekstremna revščina in razmere, nevredne človeka. Posebej zaskrbljujoče so po papeževih besedah sodobne prisilne migracije, ki pred izziv postavljajo politiko, civilno družbo in Cerkev, saj zahtevajo takojšnje in usklajene odgovore.
Kot odgovor na to, je sveti oče najprej izpostavil pomen sprejemanja tistih, ki potrkajo na naša vrata. Upreti so moramo zavračanju, ki izvira iz sebičnosti in populizma, saj tako na človeka ne gledamo kot na brata, ampak kot na podložnika, je zatrdil in dodal: »Za tiste, ki bežijo pred vojnami in strašnimi preganjanji, pogosto ujeti v spiralo kriminalnih organizacij, je treba odpreti dostopne in varne humanitarne koridorje«.
Sprejemni centri naj bi bili po papeževih besedah dostojni človeka, hkrati pa naj bi preprečili zlorabe, ki se žal dogajajo, kot je na primer trgovina z ljudmi. Da bi begunce zaščitili, je treba po njegovem uporabiti vsa pravna, mednarodna in nacionalna sredstva.
Vendar sama zaščita ni zadostna. Treba je spodbujati njihov celostni razvoj. Ta pa vključuje tudi njihove izvorne dežele, ki naj bi zagotovile, da se bodo ti ljudje lahko vrnili na svoje domove. Za to naj bi si po papeževih besedah prizadevala vsa mednarodna skupnost.
Nenazadnje pa je nujno tudi vključevanje v družbo, kar pa po papeževih besedah ne pomeni asimilicaije, niti pridruževanja, ampak je neke vrste dvosmeren postopek, ki temelji na vzajemnem priznavanju bogastva kulture drugega. Ne gre torej za skrivanje svoje kulture pred drugim, niti za ločenost, kar lahko vodi v nevarno getoizacijo.
Vse to je naša dolžnost, je zatrdil Frančišek, saj so ekonomske razlike v današnjem svetu povsem nesprejemljive. »Ne more skupina ljudi obvladovati vire polovice sveta, ljudje in celotni narodi pa imajo pravico pobirati le drobtinice«, je zatrdil. Nihče torej ne bi smel biti miren, saj smo vsi moralno odgovorni za upravljanje naše Zemlje. Zato pa je nujno potrebna solidarnost, ki se rodi iz sposobnosti razumeti potrebe brata v težavi in jih vzeti nase. Kje je tvoj brat?, je namreč vprašanje, ki ga Bog postavlja človeku vse od začetka sveta, je še dejal papež Frančišek.
